STA novice / Na lokalnih volitvah v uporabi več volilnih sistemov, v pomoč pri izračunih tudi matematiki

Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je z državno volilno komisijo sodelovala že na spomladanskih parlamentarnih volitvah, ko je opravila lastne izračune vseh rezultatov in jih potem primerjala s tistimi, ki jih je dobila državna volilna komisija.

Na ta način so tudi ugotovili, da je starejša programska oprema, ki je na spletnih straneh računala rezultate, imela napako, je v hibridnem predavanju, ki je bilo namenjeno širši javnosti, danes povedal Bauer. Ob tem pa pojasnil, da je namen takšnega sodelovanja z državno volilno komisijo dodatno preverjanje oz. zagotavljanje dodatnega zaupanja v sistem.

Na današnjem predavanju se je posvetil predvsem lokalnim volitvam. Te ureja zakon o lokalnih volitvah, ki je precej obsežen in med drugim govori tudi o tem, kakšne volilne sisteme smejo občine uporabljati. Volilni sistemi se v grobem delijo na dve skupini, na večinske in proporcionalne sisteme. Bauer je predstavil značilnosti obeh ter tudi, kako poteka izračunavanje mandatov s pomočjo Harejeve formule in metode D'Hondtovih količnikov.

Ob tem pa spomnil, da volivci na lokalnih volitvah ne volijo le župane in občinske svetnike, ampak tudi člane svetov četrtnih, vaških in krajevnih skupnosti ter predstavnike narodnih skupnosti. In tako se župane voli po dvokrožnem večinskem sistemu, ostali pa po večinskem sistemu ali večinskem sistemu z enotami ali proporcionalnem sistemu ali proporcionalnem sistemu z enotami.

Statistika lokalnih volitev leta 2018 kaže, da je bil na volitvah za člane občinskih svetov v 17 občinah uporabljen večinski sistem, v 48 občinah večinski sistem z enotami, v 77 občinah proporcionalni sistem in v 70 občinah proporcionalni sistem z enotami. "Imamo vse, volilni sistemi po državi so raznovrstni, vse se dogaja, kar se lahko," je dejal Bauer. Pojasnil je, da zakon predpisuje, da če so občine majhne, dobijo večinski sistem in nimajo izbire, če so zadosti velike, pa imajo proporcionalni sistem.

Na volitvah 2018 se je denimo za različne mandate na različnih ravneh v občinah potegovalo več kot 30.000 kandidatov. "To je zajetna masa kandidatov ter precejšen logistični in organizacijski zalogaj, tako na državnem nivoju kot tudi na nivoju kakšne občine, če ima veliko enot," je zahtevnost projekta volitev opisal Bauer.

Volitve seveda lahko spremljajo tudi različni zapleti. Med drugim lahko imajo kandidati izenačeno število glasov, izenačene so lahko tudi liste, tudi količniki, lista lahko ima manj kandidatov, kot ji pripada mandatov, prav tako je vseh kandidatov na volitvah lahko manj, kot je mandatov. Na vse te dogodke moramo biti pripravljeni, saj si za volitve želimo, da je to ustaljen postopek, kjer se lahko natančno predvideva, kaj se bo zgodilo, je poudaril Bauer.

V določenih primerih pomaga žreb, ki ga zakon omenja na več mestih, praksa pa kaže, da je teh primerov kar nekaj. Tako so na lokalnih volitvah leta 2018 za določitev mandatov članov občinskih svetov občinske volilne komisije opravile 28 žrebanj, od tega jih je bilo 27 tam, kjer so volili po proporcionalnem sistemu z enotami. Za člane vaških, krajevnih in četrtnih skupnosti je bilo leta 2018 izvedenih 62 žrebanj, medtem ko za župane ali predstavnike narodnih skupnosti žrebanja niso bila potrebna.