STA novice / Varuh človekovih pravic poziva k čim prejšnji pripravi podzakonskih aktov

Letos namreč mineva 20 let od sprejetja zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika. "Zdi pa se, da bomo morali v slovenski družbi narediti še veliko za zagotovitev njihove ustrezne vključenosti v družbo. Res je, da smo pred letom in pol slovenski znakovni jezik vpisali v slovensko ustavo, s čimer naša država priznava uporabnike znakovnega jezika in jezika gluhoslepih kot skupnosti z lastno kulturo, identiteto in jezikom. V vsem tem času se žal ni naredilo nič bistvenega za sistemsko ureditev razvoja slovenskega znakovnega jezika," je so v sporočilu za javnost povzeli varuha.

Spomnil je, da je že ob vpisu v ustavo opozoril, da je to le prvi korak k polnemu uresničevanju pravic gluhih oziroma oseb z okvarami sluha.

Pristojne zato poziva, da čim prej pripravijo podzakonske akte, da se bodo pravice udejanjale še v praksi, sicer bodo ostale le mrtve črke na papirju. Pričakuje tudi, da država pripravi zakon, ki bo urejal svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih, in da bo ta sprejet čimprej.

Danes praznujemo dan slovenskega znakovnega jezika, ki je materni jezik gluhih. Kot jezik sporazumevanja ga pri nas uporablja okoli 1500 oseb. Želja reprezentativne invalidske organizacije za osebe z izgubo sluha je, da se začne slovenski znakovni jezik nemudoma vključevati v vse vertikale izobraževanja, so zapisali v sporočilu za javnost.