STA novice / Predlog zakona o zaščiti prijaviteljev primeren za nadaljnjo obravnavo

Kot je povzel državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes, gre za pomemben zakonodajni projekt, s katerim se ureja področje varstva prijaviteljev kršitev predpisov v delovnem okolju, tako v javnem kot v zasebnem sektorju.

Ob tem predlog zakona v Slovenijo prenaša evropsko direktivo, a je vsebina zakonskega predloga zasnovana širše od zahtev evropske direktive. Nanaša se namreč tudi na prijavo kršitev vseh drugih predpisov, ki veljajo pri nas, ne le predpisov EU. Uporabljal se bo tudi za anonimne prijave, hkrati pa je od evropske direktive bolj ambiciozen, saj ima širši nabor zaščitnih ukrepov.

V poslanski skupini Svoboda po besedah poslanke Lene Grgurevič menijo, da je predlog zakona eden ključnih korakov na poti v družbo, ki bo "na piedestal absolutnih vrednot med drugim postavljala tudi pravno državo in javno dobro". "Zaščitno okolje za prijavitelje nepravilnosti je ključnega pomena, da se omogoči tovrstno prijavo primerov zlorab, ne da bi se morali prijavitelji soočati z dilemo, ali storiti pravo stvar ter tvegati svojo kariero in ekonomsko preživetje, ali ostati tiho v škodo javnega interesa," je dejala. Nadeja se, da bodo v naslednjih fazah zakonodajnega postopka predlog po potrebi ustrezno prilagodili.

Poslanka SD Meira Hot je ocenila, da je predlog zakona "pomemben zakonodajni projekt progresivne koalicije", saj "temelji na spoznanju, da so žvižgači pomemben del imunskega sistema države, kajti omogočajo zaznavo skrbno prikritih nepravilnosti in zlorab". Po oceni poslanske skupine SD predlog sledi splošnemu strinjanju, da je prijava kršitev predpisov in odprava nepravilnosti vedno in absolutno v javnem interesu. Prav tako predlog sledi temu, da mora biti prijavitelj upravičen do zaščite v primeru povračilnih ukrepov.

Milan Jakopovič je v stališču poslanske skupine Levice ocenil, da je v Sloveniji zaščita žvižgačev razdrobljena v različnih področnih zakonih, s trenutno ureditvijo pa ni dosežen poglavitni cilj zaščite žvižgačev, to je spodbujati razkrivanje nezakonitih, neetičnih in nevarnih dejavnosti. "Zakonodaja ne sme biti le kartonski ščit, ki daje žvižgaču lažen občutek varnosti, ampak mora nuditi zaščito, ki bo pomenila varno alternativo molku. Žvižgaštvo je eden izmed bistvenih mehanizmov za odkrivanje kršitev in zlorab, ki škodijo javnemu," je poudaril.

V poslanski skupini SDS podpirajo implementacijo evropske direktive, ne podpirajo pa načina te implementacije, in sicer, da se predlog zakona nanaša na kršitev kar vseh predpisov v Sloveniji. "Takšen način urejanja je po našem mnenju zastavljen odločno preširoko in sega izven področij, ki zadeva javni interes in ni v skladu z namenom direktive o zaščiti oseb," je dejal poslanec Dejan Kaloh. Menijo, da lahko širitev odpira možnost zlorabe instituta zaščite prijaviteljev "z namenom maščevanja oziroma neupravičenega in neutemeljenega izsiljevanja delodajalcev", kar je po njihovem mnenju nesprejemljivo. V SDS menijo, da zakon v predlagani vsebini ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

V NSi sicer podpirajo povečano pravno varstvo prijaviteljev, vendar predlog po njihovi oceni poleg tega prinaša prevelik obseg novih birokratskih in administrativnih zahtev. "To je problematično predvsem za podjetja, nenazadnje tudi za državno upravo. Vse te administrativne zahteve za delodajalca bi lahko bile celo nesorazmerne glede na cilje, ki jih zakon zasleduje," je dejala poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. Predlogu v prvi obravnavi sicer niso nasprotovali, od vlade pa pričakujejo, da bo v nadaljnjem postopku predlog izboljšala predvsem z zmanjševanjem administrativnih ovir.