STA novice / Z omejevanjem cen elektrike prvi korak k naslovitvi energetske draginje v gospodarstvu

Vlada je uredbo sprejela v torek. Uredba določa mehanizem oblikovanja cene električne energije za potrebe dobave poslovnim odjemalcem za leto 2023, in sicer za pogodbe o dobavi, sklenjene v obdobju od danes do konca tega leta.

Številna podjetja, ki si elektrike za naslednje leto z dolgoročnimi pogodbami še niso zakupila v minulih letih, so namreč prav v teh dneh v veliki negotovosti zaradi še vedno zelo visokih tržnih cen energije. V zadnjih dneh je bilo slišati tudi številne kritike, da domače elektrogospodarstvo velikim odjemalcem ni prišlo naproti s sprejemljivimi cenami in da trenutne ponujene cene slovenska podjetja postavljajo v izrazito slabši konkurenčen položaj glede na tista v nekaterih zahodnoevropskih državah.

V nabavne procese za elektriko je tako posegla država. Uredba za razliko od omejevanja cene določa mehanizem oblikovanja maloprodajne cene električne energije s posebno formulo in sestavine, ki jih mora dobavitelj električne energije upoštevati pri oblikovanju cene, ter merila, po katerih se morajo oblikovati sestavine cene.

Referenčna cena je vezana na nemško borzo elektrike, kjer je cena za pasovno energijo trenutno okoli 350 evrov za megavatno uro, za trapezno pa okoli 450 evrov.

Uredba je prvi korak pri težko pričakovani naslovitvi energetske draginje v malih, srednjih in velikih podjetjih ter pri ostalih večjih odjemalcih. Za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in zaščitene odjemalce medtem velja regulirana cene elektrike in plina.

Predvidoma v četrtek pa bo vlada sprejela še zakonske predloge, po katerih bo uvedena tudi shema za subvencioniranje cen elektrike do 70 odstotkov lanske porabe. Podobna shema kot za elektriko bo veljala tudi za plin.

Končna subvencionirana cena za večje odjemalce v 2023 bo tako odvisna od ukrepov za varčevanje, novih energetskih naložb, profila porabe energije ter tudi od tega, koliko energije za prihodnje leto so si podjetja že uspela zakupiti.