STA novice / Članice EU sprejele izhodišče za pogajanja o aktu o polprevodnikih

"Čipi trenutno sodijo med najpomembnejše visokotehnološke proizvode, a EU nima zadostnih zmogljivosti za razvoj in proizvodnjo lastnih naprednih čipov. Unija mora zmanjšati preveliko odvisnost od globalnih vodilnih sil na področju polprevodnikov iz Azije in ZDA. Z aktom o čipih stvari jemlje v svoje roke," je ob doseženem pogajalskem izhodišču povedal češki minister za industrijo Jozef Sikela.

Namen akta o čipih, ki so ključnega pomena za številne tehnološke in digitalne izdelke, kot so avtomobili, gospodinjski aparati in elektronika, je zmanjšati odvisnost od tujih akterjev. Izboljšati želijo varnost dobav, odpornost in tehnološko neodvisnost EU na področju polprevodnikov, so sporočili iz Sveta EU.

Tehnološko neodvisnost bi si EU zagotovila s povečanjem deleža na globalnem trgu. Cilj, ki ga predvideva predlog uredbe, je do leta 2030 delež povečati z 10 na najmanj 20 odstotkov.

Predlog akta o čipih predvideva mobilizacijo 43 milijard evrov javnih in zasebnih naložb. Te se bodo osredotočile na tri stebre. V okviru prvega bodo sredstva namenjena za gradnjo tehnoloških zmogljivosti ter s tem povezanih raziskav in inovacij. Drugi steber predvideva nov okvir za zagotavljanje varnosti dobav in odpornosti, tretji pa vzpostavitev mehanizma za spremljanje dobavnih verig polprevodnikov in usklajevanje ravnanja v primeru kriz.

Aktivnejšo vlogo si na področju čipov želi tudi Slovenija, je konec oktobra med obiskom v Bruslju povedala ministrica za digitalizacijo Emilija Stojmenova Duh. Kot je pojasnila po srečanju z evropskim komisarjem za notranji trg Thierryjem Bretonom, ima Slovenija na področju čipov oziroma polprevodnikov razmeroma veliko strokovnjakov glede na število prebivalcev.

"Tukaj moramo poiskati neka nišna področja, kjer smo lahko najboljši. In potem gremo po celotni verigi, od samega načrtovanja in razvoja pa potem tudi do proizvajanja teh čipov," je povedala Stojmenova Duh.