STA novice / Pozivi k spremembam avtorskopravne zakonodaje in široki javni razpravi

Državni zbor je 29. septembra v nujnem postopku sprejel spremembe zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Namestnica direktorja ZRC SAZU Jerneja Fridl je pojasnila, da avtorskopravna zakonodaja med drugim močno vpliva na znanstveno raziskovanje in izobraževanje ter na delovanje ustanov za varstvo kulturne dediščine.

Ena od novosti, ki bo na kratek rok obremenila proračune šol, dolgoročno pa lahko tudi starše, se dotika uporabe avtorskih del za ponazoritev pri poučevanju, ki so se doslej uporabljala brezplačno. Na problematiko so številne izobraževalne in raziskovalne institucije opozarjale ves čas sprejemanja evropske direktive v slovenski pravni red, a brez učinka, je dejala.

Na problem "odprtega deljenja znanja" je opozoril tudi direktor Centralne tehniške knjižnice Miro Pušnik. "Odprta znanost in odprt način deljenja znanstvenih dosežkov, zasnovanih na javnih sredstvih, je zapisan v številnih resolucijah, tudi v politikah EU kot tudi v zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je bil sprejet lani," je pojasnil.

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah pa v določeni meri to krni in onemogoča, je opozoril. Zavzemajo se za to, da bi raziskovalci, ki ustvarjajo znanje in ga predstavljajo v obliki znanstvenih del, lahko razpolagali s temi deli na način, da bi se lahko odpovedali nadomestilom in bi z odprto licenco omogočili uporabo vsakomur in ne le določenim izjemam, kot velja trenutno.

Četudi sta direktiva o avtorski pravici in zakonodaja, ki jo je prenesla v slovenski pravni red, že sprejeti, pa si vodja Inštituta za intelektualno lastnino Maja Bogataj Jančič želi nadaljnje razprave z deležniki o tem področju. V ta namen sta urad za intelektualno lastnino in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v minulih dneh pripravila tudi posvet o nadaljnjem razvoju avtorskopravne zakonodaje. "To vidim kot priložnost, da bodo deležniki s področja raziskovanja, izobraževanja in varstva kulturne dediščine, ki so v postopku sprejemanja zakonodaje večkrat javno izrazili številna stališča in predloge, a niso bila upoštevana, v teh razpravah dobili mesto enakopravnega sogovornika, kjer se jih na transparenten in demokratični način upošteva," je povedala.

Ob tem je izrazila upanje, da bo urad za intelektualno lastnino postal neodvisni pripravljavec predloga sprememb zakona. Glede na to, da je državni sekretar Dejan Židan poskrbel za prvi posvet, se nadeja, da bo poskrbel tudi za "takšno vključujočo platformo tudi v prihodnje".