STA novice / Obveznost plačevanja stroškov za bivanje brez privolitve v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda ni v neskladju z ustavo

Kot je v obrazložitvi med drugim zapisalo sodišče, sta položaja oseb, ki sta v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda nameščeni s privolitvijo oz. brez nje, glede na nudeno storitev v bistvenem enaka. Zato zakonodajalec s tem, ko je določil, da sta obe osebi dolžni plačati to storitev iz svojih sredstev, ni kršil splošnega načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena ustave.

Po oceni sodišča je razumno, da upravičenec do storitve stroške te storitve, če jih zmore, nosi sam. Če jih ne zmore, pa lahko zaprosi za oprostitev plačila storitve. Oseba, ki je sprejeta (s soglasjem ali brez njega) v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, tudi ni dolžna plačati zdravstvenih storitev, ki so ji nudene med namestitvijo v varovanem oddelku, saj so te krite iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Ustavno sodišče je postopek za oceno ustavnosti začelo z zahtevo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu. V postopku presoje pa je med drugim položaj oseb, ki so v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda nameščene brez privolitve, primerjalo tudi s položajem oseb, ki so na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom sprejete brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, in osebami, ki jim je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. V primerjavi z njimi so namreč po mnenju predlagatelja osebe, ki so v varovani oddelek sprejete brez privolitve, protiustavno neenako obravnavane.

Ustavno sodišče ugotavlja, da osebe, ki so v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda sprejete brez privolitve, niso v bistveno enakem položaju kot osebe, ki so na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom sprejete brez privolitve na podlagi sklepa sodišča. Med primerjanima ukrepoma sicer obstajajo stične točke, vendar tudi pomembne razlike.

Eden od pogojev za namestitev v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda je, da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oz. ni potrebno, medtem ko je prav potreba po takem zdravljenju razlog za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom v psihiatrični bolnišnici. Drugi pogoj pa je, da oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. Glavna značilnost tega ukrepa sta torej oskrba in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti na domu in v okviru družine, značilnost drugega ukrepa pa je akutno zdravljenje.

Položaj oseb, ki jim je izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu iz 70.a člena Kazenskega zakonika, pa je po navedbah ustavnega sodišča očitno v bistvenem različen od položaja oseb, ki so, čeprav brez soglasja, nameščene v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu spada med kazenske sankcije, ustrezno sistemski umeščenosti ukrepa pa je urejeno tudi njegovo financiranje.