STA novice / DZ sprejel dopolnitve zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo

Predlagatelji so želeli iti s predlogom naproti svojcem žrtev, je pri njegovi predstavitvi povedal prvopodpisani pod predlog Janez Cigler Kralj iz NSi. V času prejšnje vlade sta bili po njegovih besedah sicer sprejeti dve noveli omenjenega zakona, s katerimi so želeli dokončno pravično urediti položaj svojcev padlih ali umrlih v vojni za Slovenijo z izplačilom dostojnih odškodnin. Z njima so razširili krog upravičencev do odškodnin in natančneje določili višino pavšalne odškodnine.

Tako so do odškodnine v višini 50.000 evrov upravičeni zakonci, zunajzakonski partnerji, dediči prvega dednega reda, če je oseba, upravičena do odškodnine, umrla, prav tako pa tudi starši civilnih žrtev vojne, partnerji in zunajzakonski partnerji civilnih žrtev vojne. Do 100.000 evrov pavšalne odškodnine pa so upravičeni otroci padlih in otroci civilnih žrtev vojne za Slovenijo. O tej pravici odločajo v vsakem primeru upravne enote, je pojasnil Cigler Kralj.

Oprostitve dohodnine zdaj veljajo le za odškodnine po zakonu, ki ureja plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja in plačilo podobnih odškodnin, ki jih žrtve vojnega in povojnega nasilja prejemajo iz tujine, so v svoji predstavitvi stališča pojasnili v poslanski skupini NSi.

V poslanski skupini SDS so dejali, da je upravičencev do odškodnine po zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo skupaj 46, od tega jih je 30 že prejelo odškodnino in plačalo dohodnino. Ti bodo morali sprožiti ustrezne postopke na finančni upravi, da jim bodo sredstva vrnjena, so opozorili.

V SD so poudarili, da se zavedajo, da je denarna odškodnina slaba uteha za izgubo bližnjih. Po njihovem je neprimerno, da se pri tej odškodnini terja plačilo dohodnine. Neprimerno je tudi zato, ker bi s tem pod vprašaj postavili hvaležnost Slovenije vsem tistim, ki so za njeno samostojnost in neodvisnost dali življenje, so opomnili.

Tudi v Svobodi so napovedali podporo dopolnitvam, saj se zavedajo, da osamosvojitev Slovenije ne pripada zgolj peščici posameznikov, ampak vsem, ki so v tistih prelomnih trenutkih stopili skupaj in se odločili za samostojno državo, še toliko bolj pa tistim, ki so za osamosvojitev Slovenije žrtvovali največ.