STA novice / V javni razpravi novela zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti

Kot ob tem pojasnjujejo na ministrstvu, je eden od ciljev predlagane novele zakona tudi odpraviti nekatere manjše pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi, kar bo pomembno prispevalo k večji transparentnosti in učinkovitejšemu javnemu naročanju.

Poleg sprememb omenjenega zakona bo k spremembi izvajanja postopkov javnega naročanja na področju obrambe in varnosti po njihovem prispevala tudi posodobitev portala javnih naročil v okviru projekta eForms. Prenovljeni portal bo v skladu z novo evropsko ureditvijo vključeval obrazce za postopke, izvedene tako na podlagi tega zakona kot na podlagi zakona o javnem naročanju.

Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da si na podlagi pripravljenega osnutka predloga novele zakona pri njegovi dokončni obliki želijo tvornega sodelovanja strokovne in druge zainteresirane javnosti, zato njihove odzive pričakujejo do 30. januarja 2023.

Da bi poenostavili postopke ter omogočili lažje in bolj fleksibilno izvajanje, večjo pravno varnost ter večjo preglednost javne porabe, predlog zakona spreminja številne institute in jih poenoti z ureditvijo, ki je bila na splošnem in infrastrukturnem področju uveljavljena s spremembami zakona o javnem naročanju.

Predlog tako natančneje ureja pravila v zvezi s t. i. evidenčnimi postopki, za katera bodo naročniki tudi na podlagi tega zakona morali v 30 dneh od oddaje naročila pisno obvestiti vse ponudnike. Ob tem predlog nekoliko dviguje mejne vrednosti za njegovo uporabo, kar lahko prispeva k lokalnemu in regionalnemu spodbujanju gospodarstva ter potrošnji.

Z vidika transparentnosti predlog ureja objavo celotne dokumentacije izključno na portalu javnih naročil in objavo vseh odločitev o oddaji javnih naročil, tudi tistih, ki se oddajo v postopkih s pogajanji brez predhodne objave.

Predlog zakona prinaša tudi spremembe v ureditvi elektronskega javnega naročanja, ki v celoti sledijo ureditvi, ki je že v veljavi na splošnem in infrastrukturnem področju. To pomeni obvezno uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij, zlasti elektronsko oddajo prijav ali ponudb, kar hkrati prinaša večjo transparentnost javnih naročil.

Predlog med drugim črta potrebo po soglasju ministrstva, pristojnega za javna naročila, ter po soglasju nadzornega organa naročnika oz. vlade, če naročnik nima nadzornega organa, s čimer odpravlja administrativno obremenjevanje naročnikov pri sporočanju podatkov o posamičnih naročilih na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma.

S spremembo bi ukinili tudi institut dodatne obrazložitve, zato pa bi podrobneje uredili, kaj mora vsebovati obrazložitev odločitve o oddaji naročila.

Predlagana novela pa hkrati razširja nabor prekrškov, za katere je praksa pokazala, da so potrebni za ustreznejše ravnanje naročnikov in ponudnikov in večjo odgovornost na njihovi strani pri izvajanju postopkov oziroma pri izvajanju pogodb. Dodatno ureja še ustrezno pravno podlago za presojo sodišča, ko to odloča o stranski sankciji prepovedi sodelovanja v postopkih javnega naročanja, ter zastaranje prekrškovnega postopka.