STA novice / Zagovornik zaznal pomanjkljivosti v zakonu o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost

Zagovornik je prejel prijavo od posameznika, ki se je v preteklosti težje poškodoval, kljub temu se je redno šolal do 26. leta. Polnoleten je postal leta 2011. Zaradi napačnih informacij, ki jih je pridobil na centru za socialno delo v času rednega šolanja, ob polnoletnosti ni vložil vloge za pridobitev pravice do invalidnine po takrat veljavnem zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.

To je storil kasneje, ko je od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dobil informacije, da mu pravica do nadomestila pripada. Ta mu je bila priznana za naprej. Ko je vložil vlogo za uveljavitev pravice do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost, mu jo je center za socialno delo zavrnil. Obrazložili so, da mu je bila pravica do nadomestila v vmesnem času priznana po zakonu o družbenem varstvu, zato do izplačila nadomestila ni upravičen.

Zagovornik je po preučitvi primera ugotovil, da so osebe, ki so pravico do invalidnine pridobile šele po zaključku šolanja, po zakonu o neizplačilu upravičene do polnega izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost za nazaj. Osebe, ki so pravico pridobile po zakonu o družbenem varstvu, pa do izplačila za nazaj niso upravičene. Zagovornik je tako ugotovil, da gre za različno obravnavo oseb, glede na to, ali so pridobile pravico po zakonu o družbenem varstvu ali ne. Čeprav je bil namen zakona o neizplačilu, da popravi krivice, tega namena v praksi ni v celoti dosegel, so ocenili.

Zagovornik je ministrstvu zato priporočil, naj spremeni zakon o neizplačilu na način, da bo vsem upravičencem pravica do invalidskega nadomestila, ki jim je bila priznana po zakonu o družbenem varstvu, priznana od polnoletnosti.