STA novice / Vlada sprejela usklajene akte o ustanovitvi javnih zdravstvenih zavodov (dopolnjeno)

Kot pojasnjujejo na uradu vlade za komuniciranje (Ukom), je julija sprejet zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema spremenil oziroma dopolnil določbe zakona o zdravstveni dejavnosti, in sicer na področju sestave svetov javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je država.

Interventni zakon je tako določil, da mora vlada akte o ustanovitvi s spremembami uskladiti do konca letošnjega leta. Poleg uskladitve aktov je bila sprejeta tudi odločitev, da se akte poenoti po skupinah.

Omenjeni akti se po novem imenujejo sklepi o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda. Čeprav se v nazivih sklepov pojavlja beseda ustanovitev, gre zgolj za pravno formulacijo in ne za ustanovitev novih zdravstvenih zavodov, ob tem poudarja Ukom.

En sklop usklajenih aktov predstavljajo splošne in specialne bolnišnice, ki imajo več kot 200 zaposlenih, in imajo strokovnega direktorja. Drug sklop predstavljajo splošne in specialne bolnišnice, ki imajo manj kot 200 zaposlenih, in nimajo strokovnega direktorja.

Tretji sklop sta mariborski in ljubljanski klinični center, četrti pa posebni javni zdravstveni zavodi - Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Zavod za presaditev organov Slovenija-transplant ter Zavod za transfuzijsko medicino.

Pri splošnih in specialnih bolnišnicah, kjer je zaposlenih manj kot 200 ljudi, organi zavoda ne predvidevajo strokovnega direktorja, čeprav so v praksi določene bolnišnice strokovne direktorje imele. Sveti teh zavodov bodo morali vodenje zavodov skladno z novimi sklepi o ustanovitvi uskladiti v enem letu.

Ključne spremembe v novih sklepih o ustanovitvi so v vseh štirih skupinah enake. Kot navaja Ukom, bo po novem v vseh javnih zdravstvenih zavodih sedem članov svetov, od tega štiri predstavniki ustanovitelja ter po en predstavnik delavcev, zavarovancev in uporabnikov.

Spremembe uvajajo tudi pomočnike direktorjev in dodajajo prokuro oz. pooblastila o vodenju zavoda, ki jo po novem lahko svet zavoda s soglasjem vlade podeli največ eni osebi.

Z dnem uveljavitve sklepa o ustanovitvi se prenehajo uporabljati določbe statuta zavoda, če so v nasprotju s sklepom o ustanovitvi. Svet zavoda mora tako uskladiti svoj statut s sklepom o ustanovitvi v 60 dneh od njegove uveljavitve.

Zavod mora izvesti volitve člana sveta zavoda, predstavnika delavcev najpozneje v 60 dneh od uveljavitve sklepa o ustanovitvi, pri tem pa ne sme uporabljati določb pravilnika o volitvah, če so te v nasprotju z novim sklepom o ustanovitvi.

Svet zavoda v zadnji fazi, torej po sprejetju novega statuta, uskladi še pravilnik o volitvah člana sveta zavoda predstavnika delavcev, in sicer v 60 dneh od sprejetja statuta.

Ob tem je vlada na današnji seji določila prenehanje veljavnosti sklepa o izhodiščih za organizacijo, vodenje in združevanje javnih zdravstvenih zavodov, po predlogu ministrstva za zdravje.

Namen izhodišč je bil, tako Ukom, dati enotna izhodišča za organiziranost in vodenje v javnih zdravstvenih zavodih, in sicer v 57 zdravstvenih domovih, 26 bolnišnicah, 10 območnih enotah, Zavodu za transfuzijsko medicino, NIJZ, NLZOH, Zavodu za presaditev organov in tkiv ter Zdravstvenemu domu za študente Univerze v Ljubljani.

Ministrstvo za zdravje je analiziralo delovanje javnih zdravstvenih zavodov in ugotovilo, da določeni v celoti ne sledijo izhodiščem sklepa. Prav tako je ugotovilo, da organiziranosti in vodenja v javnih zdravstvenih zavodih zaradi posebnosti izvajanja zdravstvene dejavnosti, ki se nanaša na umeščenost v okolje, opremljenost, kadrovske vire in obolevnost na ravni regije, ni mogoče enotno urejati.

Zato bo ministrstvo presojalo specifike organizacije, vodenja in združevanja zavodov in vprašanja, ki se nanašajo na organiziranost in vodenje javnih zdravstvenih zavodov, uredilo v aktih o ustanovitvi zavodov, ki bodo prilagojeni značilnostim posameznih skupin javnih zdravstvenih zavodov, so pojasnili na Ukomu.