STA novice / Odbor DZ podprl predlog novele zakona o DS

Predlog novele zakona o DS želi odpraviti protiustavnost, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče, je v predstavitvi predloga povedal predsednik DS Marko Lotrič. Hkrati naj bi na celovit način uredil volilni spor.

Predlog podaljšuje časovni razpon za razpis volitev v DS. Trenutna ureditev se je v praksi namreč izkazala za neprimerno, saj imajo interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti premalo časa za volitve predstavnikov v volilno telo in postopek določanja kandidatov, navajajo v DS.

Prav tako se spreminja člen, ki ureja razpis ponovnih volitev. Te bo po predlogu razpisala le Državna volilna komisija (DVK), ne več pristojna volilna komisija, saj bo DVK sprejela akt o izidu volitev in pri odločanju o ugovoru morebiten sklep o ponovnih volitvah.

Zakonitost volitev v naknadnem volilnem sporu pa bo po predlogu presojalo Vrhovno sodišče, pri čemer bo lahko delno ali v celoti razveljavilo volitve oziroma naložilo DVK sprejetje novega akta o izidu volitev.

V razpravi o predlogu je sodelovala le Janja Sluga (Svoboda). Izrazila je željo, da bi DS v novi sestavi opravil tudi razpravo o samih volitvah v DS. Sistem bi bilo treba namreč po njenem mnenju prevetriti. Prav tako je bila kritična do tega, da je za izglasovanje veta DS potrebna navadna večina, in pozvala k razmisleku o tem.

Pač pa odbor ni podprl predloga novele zakona o lokalnih volitvah, ki ga je vložila SDS. Zanj je glasovalo šest poslancev, proti pa devet. Po predlogu SDS o ugovorih na delo volilnih organov in izide volitev po dnevu volitev ne bi več odločal občinski svet, ampak občinska volilna komisija. O volilnih sporih v nadaljevanju pa bi odločalo upravno sodišče, pred katerim bi lahko stranke in morebitni stranski udeleženci vsa procesna dejanja opravljali le po odvetniku oziroma odvetniški družbi. Vlaganje tožb, vlog in sodnih pisanj bi bilo skoraj izključno elektronsko.

V SDS so poleg tega predlagali, da državljani tretjih držav ne bi imeli več pravice voliti članov občinskega sveta in županov.

Na seji odbora so poleg tega z devetimi glasovi za in petimi proti izglasovali, da predlog zakona o interventnih ukrepih za celovito ureditev položaja razseljenih oseb iz Ukrajine in za pomoč gospodarstvu zaradi posledic ukrajinske krize, ki so ga v zakonodajni postopek vložili v NSi, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Vlada ni podprla predloga, pripravlja pa svoj predlog o začasni zaščiti razseljenih oseb, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle. Predlog vlade, ki je že v medresorskem usklajevanju, se po njenih besedah pomembno razlikuje od tokrat obravnavanega, saj zadevo rešuje celostno in ne le v luči vojne v Ukrajini. Predlog naj bi bil za obravnavo v DZ pripravljen konec januarja ali v začetku februarja, je napovedala.

Odbor je v nadaljevanju zavrnil tudi pobudo za ustanovitev pododbora za spremljanje romske problematike, ki jo je podala Anja Bah Žibert iz SDS. Kot je spomnila, je bil takšen pododbor na njeno pobudo že ustanovljen, in sicer maja 2019. Za ustanovitev pododbora je danes glasovalo pet poslancev, proti pa osem.