STA novice / Državni svet zahteva ustavno presojo petih zakonov, sprejetih po razpustitvi DZ

V zahtevi za ustavno presojo, ki jo je pripravil svetnik Boris Šuštaršič, se osredotočajo na novelo kazenskega zakonika, ker je po Šuštaršičevih besedah ta sistemsko najbolj problematična. Obenem pa zahtevajo še ustavno presojo novele zakona o kazenskem postopku, zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, novele zakona o gospodarskih družbah in novele zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Za preprečitev uveljavitve slednje si je Šuštaršič, sicer predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, prizadeval tudi z zbiranjem podpisov za razpis referenduma, a jih niso zbrali dovolj.

Državni zbor, ki ga je predsednik republike Danilo Türk razpustil 21. oktobra lani, je omenjenih pet zakonskih besedil po predhodno izglasovanem vetu državnega sveta vnovič potrdil 2. novembra lani. Ker pa nobeden od navedenih zakonov ni bil sprejet po nujnem postopku, tudi ponovno glasovanje po vetu državnega sveta po mnenju stroke ne spada med nujna opravila, ki bi jih lahko opravljal razpuščeni DZ, so zapisali v zahtevi.

S predlaganimi spremembami ustave, ki jih je predstavil predstavnik predlagateljev, poslanec SDS Vinko Gorenak, pa se svetniki ne strinjajo. Kot je sicer pojasnil Gorenak, bi spremembe omogočile skrajšanje postopka imenovanja vlade. Kandidat za mandatarja bi namreč ob glasovanju v DZ moral predložiti tudi imena kandidatov za ministre, o katerih bi tako glasovali hkrati in javno. Predsednik vlade bi lahko v svojem mandatu sam razrešil in imenoval do največ eno tretjino ministrov. Če pa bi jih želel zamenjati več, bi to odločitev moral vezati na zaupnico vladi, pojasnjuje Gorenak.

Večina razpravljavcev je nasprotovala naglici pri spreminjanju ustave. Poudarili so, da je treba spremembe dobro pretehtati in da se ustave ne more spreminjati vsake 14 dni, zato je bolje počakati in sprejeti spremembe "v paketu". Ob tem so omenili morebitne spremembe določb glede referenduma in na njem potrebnega kvoruma, glede volilnega sistema in pravila pri zadolževanju države.

Nekateri so nasprotovali tudi, ker po njihovem mnenju spremembe niso nujne. Tako je, denimo, Branimir Štrukelj dejal, da ne razume nujnosti sprememb, saj jih ne bo mogoče upoštevati pri aktualnem postopku sestavljanja vlade. Nekatere svetnike pa je zmotil tudi predlog, da bi eno tretjino ministrov lahko kasneje predsednik vlade zamenjal, saj, kot so pojasnili, se nekoga razrešuje na način, kot se ga imenuje.

Zagovorniki predloga so izpostavili predvsem hitrejšo pot, po kateri bi prišli do vlade. Svetnik Bogomir Vnučec poudarja, da smo zelo zbirokratizirana država, omenjeni predlog pa je poskus, da se na tem področju poenostavijo nekateri postopki. Kot dodaja, se tudi že zdaj vnaprej ve, kdo so ministrski kandidati.