STA novice / Švarc Pipanova: Predlog prenove pravosodja bo predvidoma predstavljen do konca meseca

Spremembe na področju upravnega sodstva bo po besedah ministrice prinesla novela zakona o upravnem sporu, ki jo namerava vlada obravnavati še ta ali najpozneje prihodnji teden. Novela naj bi po besedah Švarc Pipanove pripomogla k reševanju stanja na upravnem sodišču, ki se srečuje s precejšnjimi sodnimi zaostanki.

Tudi predlog sprememb pristojnosti ustavnega sodišča naj bi ministrstvo v proceduro vložilo v kratkem. Spremembe bodo po besedah ministrice šle v smeri omejevanja zadev, ki jih obravnava ustavno sodišče, "zlasti z ukinitvijo oziroma umikom pristojnosti na področjih, kot so okoljsko pravo, kategorizacija javnih cest, gradbena zakonodaja in druga". "Gre za tista tipična področja, za katera večinoma rečemo, da ne sodijo pod ustavno sodišče," je povedala. Ob tem je dodala, da sama ni naklonjena ideji, da bi ustavnemu sodišču popolnoma prepustili, da samo odloča, katere zadeve bo vzelo v presojo.

Ministrstvo naj bi še letos začelo tudi pripravo še ene novele zakona o kazenskem postopku ter nadaljevalo reševanje problematike pomanjkanja sodnih izvedencev v civilnih družinskih postopkih. Za slednje je prejelo tudi evropska sredstva.

Na ministrstvu po besedah Švarc Pipanove zaključujejo tudi pripravo sprememb sodniške zakonodaje, ki naj bi jih v strokovno usklajevanje vložili v drugi polovici februarja, v DZ pa bi lahko prišle do poletja. Spremembe naj bi po njenih besedah vključevale predlog uvedbe enovitega sodnika, ni pa pričakovati reorganizacije mreže sodišč na ravni celotne države. Meni namreč, da ni nujno, da reorganizacijo na ravni celotne države izpeljejo v enem koraku, "ampak lahko to delamo tudi po fazah" oz. najprej tam, kjer je to najlažje, je povedala. Ob tem je zagotovila, da nameravajo upoštevati tudi lokalne posebnosti.

Na ministrstvu načrtujejo še prenovo pravniškega državnega izpita, kjer si Švarc Pipanova želi, da bi spremembe pripravilo sodstvo samo.

Torkov občni zbor Slovenskega sodniškega društva je bil sicer namenjen predvsem predstavitvi reforme plačnega sistema, ki zadeva funkcionarje v pravosodju. Na njem je premier Robert Golob povedal, da bodo funkcionarji v pravosodnem sistemu od januarja prejemali mesečni dodatek v višini 600 evrov bruto, napovedal je tudi reformo plačnega sistema s posebnim plačnim stebrom za sodstvo oziroma pravosodje.

Predstavljene ukrepe v sodstvu pozdravljajo. V sodniškem društvu po navedbah njegove predsednice Vesne Bergant Rakočević ocenjujejo, da gre za prvi resen korak k odpravi neustavnega stanja na področju sodniških plač in materialne sodniške neodvisnosti. "Končno je po zelo dolgem času izvršna oblast pokazala odločenost, da prisluhne argumentom sodnikov in stori nekaj, kar je prav, čeprav morda ni popularno. Le tako se bomo sodniki spet lahko v celoti posvetili našemu temeljnemu poslanstvu v družbi - varstvu pravic posameznikov in pravnega prometa - ter tako krepili demokracijo in vladavino prava," je navedla za STA.

Ukrepe so po poročanju Radia Slovenija pozdravili tudi na Vrhovnem sodišču RS in v Sodnem svetu. Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je ob tem za radio dodatno izrazil upanje, da bo vlada nadaljevala tudi z naslednjimi koraki, "da pridemo v položaj, ko bomo lahko rekli, da imajo sodniki trajno zagotovljene dostojne plače". Za predsednika Sodnega sveta Vladimirja Horvata pa ponudba vlade predstavlja "nek dober začetek za nadaljnjo razpravo glede odprave plačnih nesorazmerij".