STA novice / Odbor za pravosodje za strožje kaznovanje zločinov iz sovraštva

Novela kazenski zakonik usklajuje z direktivami EU, poleg tega pa v kazensko zakonodajo uvaja t. i. zločin iz sovraštva (hate crime) kot obteževalno okoliščino, ki se upošteva pri odmeri kazni za storilce takšnih kaznivih dejanj. Po besedah ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan je dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno zaradi osebnih okoliščin žrtve, izrecno predpisano kot obteževalna okoliščina v zvezi s kaznovanjem storilca, torej se bo upoštevalo pri odmeri kazni. Katerokoli kaznivo dejanje, nagib za katerega so osebne okoliščine žrtve, bo torej po predlagani ureditvi terjal strožje kaznovanje storilca.

Po njenih besedah pa predlagana določba ne izpostavlja sovraštva do določene družbene skupine in tudi ne širi pojma oškodovanec v zvezi s takimi kaznivimi dejanji. Gre namreč za prvi korak k morebitni prihodnji drugačni ureditvi področja. Napovedala je, da bodo na ministrstvu letos sistemsko proučili kaznovalnopravno ureditev sovražnega govora in tudi širše kaznivih dejanj iz sovraštva.

Predlog je dobil podporo koalicijskih poslancev, ki se sicer v razpravi niso oglašali. So pa pomisleke izrazili v opozicijskih SDS in NSi. V SDS sicer rešitve po besedah Dejana Kaloha podpirajo, so pa podporo predlogu pogojevali s sprejetjem njihovega dopolnila. Z njim so želeli v predlog vrniti dikcijo, da je upoštevanje obteževalnih okoliščin obvezno. V koaliciji so namreč s svojim dopolnilom na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe DZ takšno dikcijo iz predloga umaknili.

V NSi pa so opozorili, da gre pri zločinih iz sovraštva za nov koncept, zato bi bilo treba opraviti resen premislek, ali bo ta rešitev dosegla, kar si želijo. Po besedah Vide Čadonič Špelič se sicer strinjajo, da je treba vsako dejanje, storjeno iz sovraštva, obsoditi, a se je treba osredotočiti na učinkovitost sojenja in prisluhniti stroki.

V Sodnem svetu namreč takšni dopolnitvi zakonika nasprotujejo. Po njihovem mnenju bi jo bilo mogoče razumeti kot izraz nezaupanja sodnikom, da samostojno presojajo, katere okoliščine so v konkretnem primeru obteževalne, kar bi lahko šteli za poseg v sodniško neodvisnost.

Zakonodajno-pravna služba pa je opozorila, da je omenjena razširitev nepotrebna. Nagib, iz katerega je bilo dejanje storjeno, je namreč kot okoliščina, ki vpliva na odmero kazni, v kazenskem zakoniku že določen, zato za upoštevanje diskriminatornega nagiba po njihovem mnenju posebna določba ni potrebna.

Švarc Pipanova je na te pomisleke odgovorila, da morda drži, da je določba nepotrebna z normativnega vidika, a je hkrati pomembno sporočilo o zavržnosti kaznivih dejanj iz sovraštva.

Člani odbora so po potrditvi koalicijskih dopolnil in zavrnitvi dopolnila SDS predlog novela kazenskega zakonika podprli z devetimi glasovi za in šestimi proti.