STA novice / Vlada v izboljšanje letalske povezljivosti z interventnim zakonom (dopolnjeno)

Zakon sta pripravili gospodarsko in infrastrukturno ministrstvo, ki bosta po besedah Bratuškove tudi določili tiste destinacije, ki so za Slovenijo ključne. V programu bodo določili tudi natančnejša merila, odstotek financiranja za posamezno letalsko progo in upravičene letalske proge, so dodali v vladnem uradu za komuniciranje.

Po sprejetju programa bo ministrstvo za infrastrukturo objavilo še javni razpis.

Slovenija bo pomoč dodelila letalskim prevoznikom za vzpostavitev novih letalskih prog ali pogostejše lete na obstoječih letalskih progah v skladu s smernicami Evropske komisije o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom. Pri tem bodo financirane le direktne letalske proge brez vmesnih prestopov oziroma postankov, so zapisali na vladi.

Pomoč bodo dodelili v obliki subvencije, ki predstavlja do 50 odstotkov letališke pristojbine, ki jo mora prevoznik plačati letališču.

"Naša finančna ocena znaša 5,6 milijona evrov letno, temelji pa na tem, da bi predvidoma za 255 dni v letu zagotovili 10 letalskih povezav dnevno," je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila državna sekretarka in dodala, da ocena temelji tudi na predpostavki, da bo na letalu med 120 in 130 potnikov.

Prevoznik bo do pomoči upravičen le, če letalska proga ali nov razpored obstoječih letalskih prog, ki obsega pogostejše storitve, za katero želi prejeti pomoč, ni bila vzpostavljena niti načrtovana v obdobju 12 mesecev od objave javnega razpisa, so še pojasnili na vladi.

Kot so dodali, bo pomoč dodeljena za proge, ki sicer ob odsotnosti državne pomoči ne bi bile vzpostavljene, kar pomeni, da bodo nove letalske proge lahko začele obratovati šele po vložitvi vloge za dodelitev pomoči.

Soglasje k zakonu mora dati še Evropska komisija, saj gre za državno pomoč. "Zakon ji je že bil posredovan," je dejala Bratuškova. Vlada predlaga, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, saj želi vlada z izvedbo zakona zagotoviti prve pogodbe z letalskimi prevozniki že konec marca in s tem zagotoviti boljšo povezljivost že za letošnjo poletno sezono.

Da je zakon pomemben, je izpostavil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han. "Zagotovili smo vir financiranja za letalske povezave v Sloveniji za dobo treh let," je dejal. Vlada ocenjuje, da bo tako v treh letih potrebnih 16,8 milijona evrov.

Boljša povezljivost je po Hanovih besedah vitalnega pomena, da bo Slovenija dobro vključena v globalne tokove. "Slovenija je izvozno naravnano gospodarstvo, imamo kakovosten turizem in zato potrebujemo dobre letalske zveze," je poudaril.

Na vladnem uradu za komuniciranje so ob tem izpostavili, da je Slovenija v koronskem letu 2020 v primerjavi z letom prej po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata zabeležila največji upad letalskega prometa v EU.

Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je v poletni sezoni 2022 obratovalo devetnajst rednih letalskih prog v primerjavi z 29 rednimi progami v letu 2019, obenem pa je bilo avgusta lani opravljenih 42 odstotkov manj letov kot avgusta 2019.

"V Sloveniji prav tako še ni nacionalnega letalskega prevoznika, kar je še dodaten razlog, da se soočamo s počasnim okrevanjem zračnega prometa," so dodali na vladi.

Kandidatka za infrastrukturno ministrico Bratuškova je sicer v današnji predstavitvi pred matičnim odborom DZ pojasnila, da v okviru ministrstva deluje delovna skupina, ki ugotavlja upravičenost ustanovitve nove letalske družbe. "Verjamem, da bomo nekje do polovice leta na argumentiranih dejstvih in podatkih uspeli priti do odgovora," je dejala.