STA novice / K ureditvi plačnih razmerij pozivajo tudi zaposleni v pravosodju

V sindikatu so spomnili na parcialne dogovore vlade z nekaterimi poklicnimi skupinami, tudi sodniki in državnimi tožilci, ki jim bo vlada zagotovila dodatek v predvideni višini 600 evrov bruto. Pri tem je vlada spregledala, da delovanje slovenskega pravosodja ni odvisno le od pravosodnih funkcionarjev, temveč tudi od sodnega osebja in ostalih javnih uslužbencev v pravosodnem sistemu. Ti pa so slabše plačani od javnih uslužbencev na primerljivih delovnih mestih v drugih državnih organih, so opozorili na današnji novinarski konferenci.

Vlado zato pozivajo k socialnemu dialogu in ureditvi plačnega položaja vseh zaposlenih v pravosodnem sistemu. Od vlade in delodajalcev zahtevajo, da poenotijo plačilne razrede in odpravijo anomalije znotraj pravosodja. Do uveljavitve novega plačnega sistema v javnem sektorju pa za zaposlene od četrte do osme stopnje izobrazbe zahtevajo izplačilo dodatka, in sicer v višini 300 evrov bruto od 1. januarja dalje.

Če se to ne bo zgodilo, bodo pozvali zaposlene, naj prenehajo opravljati nadurno delo in preidejo k minimalnemu delu, za kar so po besedah predsednika sindikata Tomaža Virnika tudi plačani.

Opozorili so tudi na kadrovski primanjkljaj in pomanjkanje osebja tako na sodiščih kot v zaporih, kar že povzroča zastoje pri sojenjih, brez odločnih premikov pa bodo nastale resne motnje pri delovanju sodne veje oblasti. Opozarjajo, da v nasprotju s splošnim prepričanjem do kadrovskih težav ne prihaja le pri najnižje vrednotenih, temveč tudi pri višje vrednotenih delovnih mestih. Sodišča imajo tako na primer izrazite težave pri zaposlovanju strokovnih sodelavcev.

Ogromno pomanjkanje kadra je po besedah pravosodnega policista Branka Gveriča ta hip čutiti v njihovih vrstah, kjer jih bo po njegovih ocenah v nekaj letih primanjkovalo kar 50 odstotkov. Izpostavil je, da bi potrebovali vsaj 900 novih zaposlitev na tem področju.

V sindikatu opozarjajo še, da je približno polovica zaposlenih v slovenskem pravosodju na delovnih mestih, katerih osnovna plača ne dosega niti minimalne plače. Zadnje bistveno zvišanje minimalne plače pa bo pod to mejo porinilo še več javnih uslužbencev, "ki opravljajo zahtevno in odgovorno delo za sramotno nizko plačo".