STA novice / DZ za zaščito prijaviteljev kršitev (dopolnjeno)

Rok za prenos je sicer potekel že decembra 2020, tako da je Slovenija zaradi zamude prejela opomin.

Vsebina zakona je po pojasnilu vlade zasnovana širše od zahtev evropske direktive. Nanaša se namreč tudi na prijavo kršitev vseh drugih predpisov, ki veljajo pri nas, ne le predpisov EU. Uporabljal se bo tudi za anonimne prijave, hkrati pa je od evropske direktive bolj ambiciozen, saj ima širši nabor zaščitnih ukrepov.

Družba po mnenju vlade potrebuje prijavitelje, zato jih je treba ustrezno zaščititi. Vsaka država mora imeti prijavitelje, ki z zaznavo nepravilnosti predstavljajo pomemben del tega sistema. Z zakonom se vzpostavljajo sistemski mehanizmi za prijavo kršitve in zaščite prijavitelja.

Prvi del zakona določa obveznost vzpostavitve prijavnih poti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju z več kot 50 zaposlenimi. Gre za več kot 2500 zavezancev za vzpostavitev notranje prijavne poti, medtem ko bo zunanje prijave obravnavalo 24 nadzornih državnih organov v okviru svoje stvarne pristojnosti.

Drugi del pa določa prepoved povračilnih ukrepov in ureja zaščitne ukrepe za pomoč prijaviteljem. Prijavitelji, ki bodo prijavili kršitve predpisov, bodo imeli zaščito pred razkritjem njihove identitete, pa tudi zaščito v primeru povračilnih ukrepov.

Nova ureditev po navedbah vlade prinaša tudi druge novosti. Komisija za preprečevanje korupcije bo nadgradila svoje dozdajšnje izkušnje pri delu s prijavitelji, nevladne organizacije pa bodo pod določenimi pogoji lahko pridobile status organizacije v javnem interesu.

Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) pozdravljajo ta pomemben korak k boljši normativni ureditvi področja v Sloveniji.
"S sprejetjem zakona se v naš pravni red prenaša direktiva EU o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava unije. S tem so celovito urejene na eni strani obveznost vzpostavitve notranjih prijavnih poti za javni in zasebni sektor ter zunanje prijavne poti za določene inšpektorate in KPK, na drugi strani pa novi zakon odvrača od povračilnih ukrepov zoper prijavitelje ter jim nudi učinkovito podporo in pomoč," so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot so dodali, na KPK s sprejetjem zakona pridobivajo na veljavi in pristojnostih na področju zaščite t. i. žvižgačev. Kot pa je že pred časom opozoril predsednik komisije Robert Šumi, je dober zakon zgolj podlaga, predvsem pa bo pomembno, kako se bo uresničeval v praksi.