STA novice / V javni obravnavi predlog novega zakona o tržni inšpekciji

Sedanji zakon o tržni inšpekciji je začel veljati 25. aprila 1997 in kot ugotavljajo na gospodarskem ministrstvu, se je z njim izboljšala organizacija inšpekcijskih služb in povečala učinkovitost dela inšpektorjev. Prisilna narava inšpekcijskih ukrepov omogoča sistemski nadzor nad spoštovanjem predpisov, hkrati pa tudi varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov, so dodali.

Z novim zakonom naj bi se obstoječa ureditev še izboljšala, je razbrati iz predloga, ki ga je ministrstvo danes objavilo na portalu E-demokracija. Zdaj bodo mesec dni čakali na pripombe, do konca marca naj bi predlog zakona potrdila vlada, sprejem v DZ pa je predviden do poletja.

Novi zakon bo področje dela Tržnega inšpektorata RS opredelil bolj splošno, tako da področja ne bodo več našteta. Zdaj so namreč v zakonu še vedno zapisana nekatera področja, za katera inšpektorat zaradi sprememb posameznih predpisov ni več pristojen.

Na novo sta opredeljena pojma uslužbenec inšpektorata in znotraj tega tržni inšpektor. Slednji je uradna oseba s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in mu na podlagi tega pripada dodatek za stalno pripravljenost, ki je prav tako novost zakona o tržni inšpekciji. Ne bodo pa v zakonu več zapisani pogoji za inšpektorja glede izobrazbe in delovnih izkušenj, saj so vezani na ureditev v predpisih o javnih uslužbencih.

Glede strokovnega izpita za inšpektorja bo tudi v novem zakonu zapisano, da ga je treba opraviti v letu dni po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Če inšpektor strokovnega izpita ne bo opravil, mu bo delovno razmerje prenehalo, razen v primeru navedenih upravičenih razlogov. Podobno kot v veljavnem zakonu bosta opredeljeni pravica in dolžnost inšpektorja do rednega strokovnega usposabljanja in izobraževanja.

Dopolnjuje se določba glede varovanja poslovne in druge tajnosti ter tajnosti vira prijave, in sicer bo v novem zakonu natančno določeno, v katerih primerih ni mogoče govoriti o razkritju vira prijave.

Na novo so dodane posamezne določbe o vsebini zapisnika in vključujejo tudi podatke, ki jih lahko vsebuje zapisnik, kadar se poleg upravnega nadzora vodi tudi prekrškovni postopek.

S predlogom novega zakona o tržni inšpekciji se sledi tudi zahtevi po odpravi ugotovljenih podvajanj v ureditvi inšpekcijskega nadzora po sedaj veljavnem zakonu o tržni inšpekciji in zakonu o inšpekcijskem nadzoru, ki ureja delovanje vseh inšpekcijskih organov in ga je DZ sprejel leta 2022.

Na novo pa je dodana določba, na podlagi katere ima inšpektor možnost opraviti navidezni nakup blaga ali storitev, po potrebi s skrivno identiteto in/ali v sodelovanju z nevladnimi organizacijami.

S tem se dopolnjuje določbo zakona o inšpekcijskem nadzoru, po kateri lahko inšpektor izvede navidezni nakup, a le v primeru, da ima dejanje inšpekcijskega zavezanca lahko znake prekrška. Brez takšne dopolnitve zakona bi bil torej lahko navidezni nakup nezakonit in bi pomenil zlorabo pooblastil.

Bolj jasno bodo v novem zakonu zapisana področja nadzora, ki zahtevajo prednostno obravnavo. Tržni inšpektor bo lahko prednostno uvedel inšpekcijski nadzor v primeru, da je iz prijave mogoče sklepati na neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi oz. na oškodovanje večjega števila potrošnikov, je zapisano v osnutku.