STA novice / Matični odbor DZ za omejitev pristojnosti komisije pri odločanju o finančni stabilnosti držav

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je v predstavitvi predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah območja evra, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo, pojasnila, da je uredba nadgradnja novembra lani sprejetega paketa šestih zakonodajnih ukrepov, s katerimi želi EU okrepiti ekonomsko upravljanje in proračunski nadzor nad državami članicami.

Uredba se po njenih besedah nanaša na države s skupno evropsko valuto, ki že trpijo zaradi posledic finančne krize ali pa jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo in ki prejemajo ali bi lahko prejemale pomoč ostalih držav.

Strožji nadzor proračunskega poslovanja takšne države s strani Evropske komisije predvideva, da bo dokumente, ki jih morajo sicer pripraviti države članice in z njimi seznanjati evropske institucije, nadomestil poseben program ekonomske stabilizacije. Ta bo moral vsebovati natančne ukrepe, s katerimi bo država lahko izšla iz težav, je pojasnila državna sekretarka.

Slovenija je po njenih besedah naklonjena predlogu uredbe, čeprav v vladi menijo, da bi se dalo marsikaj urediti že na podlagi obstoječe evropske zakonodaje in da prav poseben akt pravzaprav niti ni potreben.

Vlada pa si želi v pogajanjih za določitev dokončnega besedila uredbe doseči nekatere spremembe. Pod prvo točko je Vraničarjeva izpostavila cilj, da odločitev o uveljavljanju okrepljenega nadzora nad državo članico ne bo samo v pristojnosti komisije, temveč vseh članic območja evra.

Pod drugo točko pa bo vlada skušala po njenih besedah doseči, da bo iniciativa glede prošnje za finančno pomoč ostala v pristojnosti posamezne države članice. Glede na predlog uredbe lahko namreč komisija na podlagi lastne ocene pozove neko državo članico, naj zaprosi za finančno pomoč. "To bi lahko po našem mnenju vodilo do stigmatizacije posamezne države. In to ima lahko ponovno negativne posledice na mednarodnih finančnih trgih," je poudarila državna sekretarka.

Stališče vlade so podprli tako v matičnem parlamentarnem delovnem telesu kot v pristojni komisiji državnega sveta. Pomislekov niso imeli niti člani odbora DZ za zadeve EU, tako da so na koncu s 14 glasovi za in nobenim proti podprli stališče vlade.

Sklep odbora je vezan na mnenje vlade, da je z vidika postopkov in poročanja ustrezno države članice območja evra, ki so udeležene v programih pomoči, obravnavati ločeno, hkrati pa, da bi bilo potrebno v besedilo uredbe omejiti pristojnosti komisije pri odločanju, kdaj gre za razmere, ko državi grozijo resne težave v zvezi z njeno finančno stabilnostjo.

"V uvodnih določbah je zapisano, da bo država članica lahko kaznovana za nespoštovanje zavez iz dogovorjenega ekonomskega programa z odvzemom sredstev kohezijske politike, razvoja podeželja in ribištva. Slovenija meni, da bi morala biti pri tem vključena vsa sredstva proračuna EU ter sredstva Evropske investicijske banke," se še glasi na odboru potrjeno stališče vlade.