STA novice / Matični odbor DZ za vnovično obvezno izročanje izdanih računov

Predlog novele vnovič določa obveznost izročitve izdanega računa kupcu, ki je v Slovenji veljala od 2. januarja 2016 do 22. januarja lani, ko je v veljavo stopila novela zakona o davku na dodano vrednost (DDV). Ta je določila, da mora davčni zavezanec izročiti račun kupcu v papirni obliki le, če to zahteva. Neizročitev računa kupcu bo skladno z načrti aktualne vlade spet davčni prekršek, za katerega se določi globa.

Prav tako predlog novele kupcu blaga oz. prejemniku storitev ponovno nalaga, da prevzame in zadrži izdani račun neposredno po odhodu iz poslovnega prostora zavezanca, pri čemer ga na zahtevo pooblaščene osebe predloži za namene nadzora. V tej luči na novo določa prekršek in globo za kupca, ki tega ne bi upošteval, in sicer v višini 40 evrov.

Končni cilj vladnega predloga je omejiti obseg sive ekonomije, zagotoviti pravično razporeditev davčnih bremen med davčne zavezance in stabilne davčne prihodke proračuna ter vzpostaviti pogoje za lojalno konkurenco na trgu.

Kot je menil državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič, je odločitev Janševe vlade, da se odpove "pomembnemu elementu učinkovitega pobiranja davkov", odprla "manevrski prostor za sivo ekonomijo". Primerjava podatkov iz davčnih blagajn glede števila izdanih in potrjenih računov v letih 2019 in 2022 je namreč pokazala, da lani kljub sicer ugodni gospodarski aktivnosti število davčno potrjenih računov ni doseglo ravni iz leta 2019.

Božič je prepričan, da je vrnitev k prejšnji ureditvi, pri čemer se bo skladno z zakonom o DDV upoštevalo sodobne tehnološke rešitve (možnost odločitve za račun prek sporočil sms in elektronske pošte), v korist države, prodajalca in kupca.

Državni svet predlogu novele nasprotuje, je povedal državni svetnik Danijel Kastelic. Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance pri državnem svetu namreč po njegovih besedah ocenjuje, da mora biti odločitev o prevzemu računa v celoti prepuščena kupcu.

Močno kritični so bili tudi poslanci SDS. Rado Gladek je prepričan, da izdajanje računov dandanes ni več problem oz. da so težava le subjekti, ki sploh niso registrirani za prodajo. Poleg tega ga posebej moti prenašanje odgovornosti na kupca, ki mora "biti nek inšpektor, organ, ki se bori proti sivi ekonomiji".

Njegov strankarski kolega Jožef Lenart je opozoril, da se Slovenija z ostrimi ukrepi vrača med države Balkana, medtem ko denimo ne Avstrija ne Madžarska ne poznata sankcij za kupca. Napovedal je še, da bo zategovanje davčnega primeža na koncu povzročilo več skrivanja prometa med podjetniki.

Najbolj oster pa je bil poslanec SDS Franc Breznik, ki je poteze vlade označil za davčni fašizem.

Drugače na predlagano novelo gledajo v koaliciji, pri čemer je imel še največ pomislekov Milan Jakopovič (Levica), ki med drugim pogreša rešitev za zaščito potrošnikov, ki bi se odločili za elektronski račun in ga ob odhodu iz poslopja zavezanca iz različnih razlogov ne bi mogli pokazati inšpektorjem.

Lenart Žavbi (Svoboda) je posvaril, da vse krize, pa naj bodo finančne, prehranske, energetske, ljudi napeljujejo k "sekanju ovinkov". Ob tem je opozoril na 25-odstotni upad števila izdanih računov med letoma 2019 in 2022, kot posebej izstopajoče pa omenil frizersko, kozmetično in pedikersko dejavnost, gostinstvo in gradbeništvo.

Njegova poslanska kolegica Monika Pekošak je na drugi strani spomnila, da je Janševa vlada obvezno izročanje izdanih računov odpravila "v primernem času tik pred volitvami" ter da se Zveza potrošnikov Slovenije s tem ukrepom ni strinjala, saj kupci brez računa ne morejo uveljavljati svojih pravic.

Odbor je na koncu zavrnil vsa predlagana dopolnila, s katerimi je SDS poskusila preprečiti uveljavitev omenjenih sprememb, in predlog novele poslal v obravnavo na plenarno sejo DZ.