STA novice / Evropski parlament potrdil prepoved prodaje avtomobilov na notranje izgorevanje od leta 2035 (dopolnjeno)

Uredba, ki so jo evropski poslanci danes potrdili s 340 glasovi za in 279 proti, med drugim vključuje tudi metodologijo za ocenjevanje in poročanje o izpustih ogljikovega dioksida v celotnem življenjskem ciklu avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, ki se prodajajo na trgu EU. Najpozneje do leta 2025 jo bo pripravila komisija, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi, so zapisali na spletnih straneh parlamenta.

Do decembra 2026 bo komisija spremljala tudi vrzel med mejnimi vrednostmi izpustov ter podatki o dejanski porabi goriva in energije, poročala o metodologiji za prilagajanje specifičnih izpustov ogljikovega dioksida ter predlagala primerne nadaljnje ukrepe.

Uredba prav tako predvideva možnost izjem za manjše proizvajalce, a le v prehodnem obdobju do leta 2035. Kriterij je največ 10.000 avtomobilov ali največ 22.000 lahkih gospodarskih vozil v koledarskem letu. Proizvajalci, ki na leto proizvedejo manj kot 1000 novih vozil, bodo iz uredbe izvzeti.

Evropska komisija bo od konca leta 2025 vsaki dve leti objavila tudi poročilo o napredku v smeri cestne mobilnosti brez škodljivih izpustov.

Kot je na seji parlamenta poudaril poročevalec Jan Huitema (Renew), uredba spodbuja proizvodnjo brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil. "Določa tudi ambiciozno prenovo ciljev do leta 2030 in cilj ničelnih izpustov do leta 2035, kar je ključnega pomena, če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost," je izpostavil.

Cilji za avtomobilsko industrijo bodo po njegovih besedah tako jasnejši, spodbudili pa bodo tudi inovacije in naložbe za proizvajalce avtomobilov. "Nakup in vožnja brezemisijskih avtomobilov bosta za potrošnike cenovno ugodnejša, hitreje pa se bo razvil tudi trg prodaje rabljenih vozil. Trajnostna vožnja bo tako dostopna vsem," je dodal evropski poslanec.

Kritiki uredbe opozarjajo, da industrija še ni pripravljena na tako dramatičen ukrep, zato je ogroženih več sto tisoč delovnih mest. Proti je glasovala tudi Romana Tomc (SDS/EPP). Kot je zapisala na Twitterju, verjame v čisto prihodnost, "a s tem ciljem hranimo le globaliste, ki prek raznih nevladnih organizacij potiskajo EU v propad". Objavo z razlogi za nasprotovanje uredbi je na Twitterju delila tudi Ljudmila Novak (NSi/EPP).

Evropska komisija je ukrep predlagala julija 2021 v okviru svežnja Pripravljeni na 55. Kot glavni razlog so v komisiji navedli zmanjšanje izpustov škodljivih plinov. Uredbo mora zdaj potrditi še Svet EU, nato bo objavljena v uradnem listu EU.