STA novice / Novela zakona o javnem naročanju z zeleno lučjo DZ

Vladna novela zakona o javnem naročanju v zakon vnaša odločbo ustavnega sodišča, ki je maja lani ugotovilo, da je del zakona v neskladju z ustavo. Po spremembah, potrjenih konec leta 2015, je namreč med drugim določil, da mora naročnik iz posameznega postopka javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če je v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ali prijav pristojni slovenski organ, organ druge članice EU ali organ tretje države pri njem ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi z delovnim časom in zakonsko določenimi počitki, pa tudi v zvezi s plačilom za delo, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo izrečena globa za prekršek.

Odločba sodišča v zakon "prinaša razširitev pogojev za naknadno razvezo pogodb, in sicer dodaja še kazniva dejanja, medtem ko v primeru popravnih ukrepov dodaja še prekrške in tudi v takem primeru omogoča nadaljevanje postopka javnega naročila", je danes dejal državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Urban Kodrič.

Poleg tega novela vsebuje še nekatere dopolnitve za večjo transparentnost in konkurenčnost postopkov javnega naročanja. V tej luči se na primer določa obveznost naročnika o predhodnem obveščanju ustreznih nadzornih organov o razlogih za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave. Za kršitev te obveznosti je predlagan nov prekršek.

Predstavitev stališč poslanskih skupin so začeli v SDS. Žan Mahnič je povedal, da ob noveliranju zakona o javnem naročanju vedno preverijo, ali spremembe prinašajo poenostavitve postopkov ali jih še bolj zakomplicirajo. "Zadnja novela ni v duhu debirokratizacije, hitrejše in učinkovitejše države," je povzel mnenje SDS. Ker pa novela implementira odločbo ustavnega sodišča, ji danes niso nasprotovali.

Ob tem je Mahnič obžaloval, da se je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič odločila, da DZ ne bo obravnaval njihovega predloga dopolnila, po katerem bi morala vlada pripraviti analizo posledic poletne razveljavitve sistema referenčnih cen na področju nabave medicinskega materiala, "ki bi cene medicinskega materiala v Sloveniji približal primerljivim cenam v drugih državah EU, in o tem poročati DZ". Razveljavljeni sistem je sicer vzpostavila zadnja vlada Janeza Janše.

Vida Čadonič Špelič (NSi) je medtem poudarila, da je treba neustavno stanje odpraviti čim prej, zato so v NSi novelo podprli. Bi pa morala po njihovem mnenju "stremeti še k večji fleksibilnosti in še k večjemu poenotenju postopkov".

Za krepitev učinkoviti javnega sektorja sta ključni debirokratizacija in digitalizacija, je nadaljeval Jonas Žnidaršič (SD). Potrebna pa je tudi integriteta javnega sektorja, ki je pomembno vezana na racionalnost rabe javnih sredstev, je dodal. Nastavke za to v SD po njegovih besedah vidijo v danes sprejeti noveli zakona.

Glasove za novelo so prispevali tudi v Levici. Nataša Sukič je dejala, da mora politika javnega naročanja zagotoviti najučinkovitejšo rabo javnih sredstev, snovalci novele pa da so se osredotočili na nekatere ključne spremembe za poenostavitev postopkov.

Janja Sluga (Svoboda) je med drugim spomnila na podatke Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, po katerih ima Slovenija enega bolj transparentih sistemov javnega naročanja, dodatne obveznosti, kot so jih z dopolnili predlagali v SDS, pa da bi lahko imele "v času, ko se intenzivno ukvarjamo s problematiko, kako povečati konkurenčnost na trgu javnih naročil, ravno nasproten, torej odvračalni učinek".

V SDS so poleg že omenjenega predlagali še eno dopolnilo k noveli, s katerim bi bili podatki, ki jih pridobi enotni informacijski sistem in vplivajo na izid javnega naročanja, dostopni vsem sodelujočim v postopku javnega naročanja. To je pomembno, "kadar se med projektom stvari dražijo, se podpisujejo podpogodbe in so zneski zelo drugačni od tistih, sprejetih na začetku", je v razpravi po predstavitvi stališč poslanskih skupin navedla poslanska SDS Anja Bah Žibert in kot primer omenila drugi tir. DZ je danes ta predlog zavrnil.