STA novice / Državni svet brez uspeha na ustavnem sodišču glede presoje ustavnosti lanskega proračuna

V državnem svetu so se v zahtevi, vloženi maja lani, sklicevali na odločbo ustavnega sodišča, da mora biti samostojnim in neodvisnim organom, ki nadzorujejo delo vlade, zagotovljena finančna avtonomija. Poleg državnega sveta so to še ustavno sodišče, računsko sodišče in varuh človekovih pravic.

Državni svet je v zahtevi navedel, da si je avgusta 2021 ob pripravi proračuna za 2022 izpogajal 2,7 milijona evrov za izvajanje svojih ustavnih in zakonskih pristojnosti, a mu je bilo na koncu še v času prejšnje vlade dodeljenih nekaj manj kot 2,5 milijona evrov, to pa naj ne bi zadostovalo za normalen zaključek leta.

Državni svet je tako moral zaprositi za dodatno sredstva in nova vlada je v rebalansu lanskega proračuna sredstva zvišala na skoraj 2,6 milijona evrov.

S sprejetjem rebalansa proračuna, ki se je začel izvajati v začetku lanskega oktobra, so tako prenehali učinki prvotno sprejetega proračuna.

Na ustavnem sodišču so spomnili, da zakon o ustavnem sodišču določa, da v primerih, ko predpis med postopkom pred ustavnim sodiščem preneha veljati, sodišče odloči o ustavnosti izpodbijanega predpisa le, če predlagatelj izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti. Predlagatelj mora torej za presojo takega predpisa izkazati pravovarstveno potrebo.

Ustavno sodišče je v soglasni odločitvi presodilo, da državni svet v naknadnih pojasnilih ni zatrdil, da razlika do prvotno predvidenih 2,7 milijona evrov sredstev po povečanju z rebalansom zanj še naprej pomeni škodljivo posledico. S tem ni izkazal omenjene pravovarstvene potrebe.

Glede pričakovanja državnega sveta, da ustavno sodišče v zadevi vendarle odloči iz precedenčnih razlogov za v prihodnje, pa je ustavno sodišče presodilo, da je bilo to vprašanje precedenčno rešeno že z omenjeno ustavno odločbo v primeru neodvisnih organov, ki nadzorujejo delo vlade.