STA novice / Zagovornik ugotovil še en primer diskriminacije pri izplačilu božičnice

Zagovornik je na podlagi anonimne prijave zaposlenega v proizvodnem podjetju preveril, ali je podjetje ravnalo diskriminatorno pri določitvi meril za izplačilo božičnice. Podjetje je določilo, da bo nagrada z naslova poslovne uspešnosti družbe nižja za vse zaposlene, ki bodo z dela odsotni več kot 24 dni. Zaposleni, ki so bili odsotni več kot 195 dni, in delavke, ki so v celotnem obdobju, na katerega se kriteriji nanašajo, koristile porodniški stalež, pa do božičnice sploh niso bili upravičeni.

Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije preveril, ali bi takšno ureditev lahko obravnavali kot dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije, in po prejetju pojasnil podjetja ugotovil, da ne.

V odločbi je navedel, da je pri izplačilu dela plače z naslova poslovne uspešnosti družbe, imenovane tudi božičnica ali trinajsta plača, bistveno, da se v tem primeru deli presežek, ki ga je družba dosegla kot celota, in so do nagrade zato praviloma upravičeni vsi delavci. Obravnavano merilo, ki je božičnico znižalo za vse, ki so bili med letom odsotni več kot 24 dni, pa je v slabši položaj neupravičeno postavilo zaposlene, ki so morali biti med letom z dela odsotni zaradi osebnih okoliščin starševstva, nosečnosti in zdravstvenega stanja, kar da je diskriminatorno.

Višje sodišče je v enem od podobnih primerov sicer nedavno presodilo nasprotno. Kot je v začetku meseca poročal Radio Slovenija, je odločilo, da je navzočnost delavca na delovnem mestu pogoj za izplačilo poslovne uspešnosti. Neizplačevanje poslovne uspešnosti tistim, ki so na primer na dolgotrajni bolniški, po mnenju sodišča torej ni diskriminatorno, je za radio pojasnil odvetnik Miha Šercer.

Številni medtem opozarjajo, da je sistem nagrajevanja glede na prisotnost diskriminatoren, zlasti do invalidov, starejših in žensk. Kot utemeljujejo, prisotnosti na delovnem mestu ne bi smeli enačiti s kakovostnim in učinkovitim delom, ki prispeva k uspešnosti poslovanja.