STA novice / DZ uzakonil obveznost izročanja računa kupcem (dopolnjeno)

Sistem davčnega potrjevanja računov je bil v Sloveniji uveden z zakonom o davčnem potrjevanju računov januarja 2016, ko je bilo tudi določeno, da mora davčni zavezanec za prodano blago oz. opravljeno storitev izročiti račun kupcu, ta pa ga mora zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Z novelo zakona o davku na dodano vrednost 22. januarja lani se je ta obveznost ukinila.

Že nekaj več kot leto dni torej velja, da mora zavezanec račun izdati, izročiti kupcu v papirni obliki pa ga mora le na njegovo zahtevo. A kot je ob sprejemanju te novele dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič, se je s tem ponovno odprl manevrski prostor za sivo ekonomijo. V nekaterih panogah je namreč lani število davčno potrjenih računov znatno upadlo, v primerjavi s predkoronskim letom 2019 tudi za petino.

Podatki Finančne uprave RS (Furs), ki izhajajo iz sistema davčnih blagajn, kažejo, da je bilo lani kljub sicer ugodni gospodarski aktivnosti davčno potrjenih računov 913.848.520, kar je za 8,9 odstotka manj kot leta 2019, so ob potrditvi zakona zapisali na finančnem ministrstvu in dodali, da je primerjava med omenjenima letoma ustreznejša zaradi vmesnega obdobja epidemije.

Novelo zakona je konec februarja DZ podprli z glasovi koalicije in narodnosti, proti pa so glasovali poslanci SDS in NSi. Nato je državni svet nanjo sprejet veto, saj se mu zdi nesprejemljivo prelaganje odgovornosti izdaje računa na kupca, s tem ko mu za morebiten neprevzem računa grozi globa.

Z novelo se pri gotovinskem poslovanju ponovno uvaja obveznost izročitve izdanega računa kupcu. Glede oblike izročenega računa je v njej zapisano, da je ta lahko tako papirna kot elektronska. Tehnologija nam omogoča že marsikaj, račune je možno sprejeti preko mobilnih aplikacij, po elektronski pošti in tudi kako drugače, je v vnovičnih razpravah na to temo dejal Božič.

Tudi ministrstvo za finance je pozvalo k izdaji in izročanju računov v elektronski obliki preko elektronske pošte, aplikacij in podobno. Ob tem so izpostavili, da imajo elektronsko izročeni računi povsem enako veljavo kot fizično izročeni računi, saj jih kupec lahko uporabi za uveljavljanje reklamacije ali garancije, hkrati pa z elektronsko izročenimi računi prispevamo k varstvu okolja.

Kupec mora v skladu z novelo izročeni račun prevzeti in ga zadržati ob odhodu iz poslovnega prostora zavezanca. S tem se po pojasnilih vlade pristojnim organom omogoči nadzor nad evidentiranjem dejanskega prometa zavezanca in obračunavanjem davka na dodano vrednost.

Višina globe za kupca, ki računa ne bi prevzel, je določena pri 40 evrov. Toda ta ukrep je namenjen le osveščanju, je zatrdil Božič. Ko so bile globe pred leti že zapisane v zakon, inšpektorji niso kaznovali nobene fizične osebe iz tega razloga. Za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki računa ne bi izdali, so globe določene v razponu od 1500 do 75.000 evrov, za njihove odgovorne osebe pa od 800 do 5000 evrov.

Tudi na ministrstvu za finance so izpostavili, da je namen ponovne uvedbe globe za kupce predvsem ozaveščanje, da je račun treba vzeti. Temu po njihovih navedbah pritrjujejo tudi podatki finančne uprave za obdobje od leta 2015 do 2022, ko je ta določba že veljala, globa za prekršek pa kupcem ni bila nikoli izdana. Finančna uprava je namreč v odkritih primerih izrekala le ustna opozorila. "Gre torej za globo, ki bi se v praksi uporabila le v izjemno redkih primerih, ko bi inšpektorji zaznali morebitno ponavljajoče kršenje določbe," so dodali.

Poslanci koalicije so v razpravi pritrjevali vladi, da se bo s tem zmanjšal obseg sive ekonomije. Drugačnega mnenja so bili poslanci opozicije, ki se jim ponovna obveznost izročanja računa kupcu ne zdi potrebna, saj se je lani priliv davkov v proračun kljub temu povečal.

Za potrditev zakona je bilo potrebnih 46 glasov; za jih je danes glasovalo 53, proti pa 31.