STA novice / DZ sprejel novelo zakona za večjo dostopnost do posojil

Banka Slovenije je doslej pri makrobonitetnih ukrepih upoštevala zakon o izvršbi in zavarovanju, ki za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo, kot nujne življenjske stroške pa določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ker se z vsakokratnim dvigom minimalne plače poveča tudi znesek, ki mora kreditojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu obroka kredita, se hkrati pomembno zniža kreditna sposobnost prebivalcev.

V skladu z danes sprejeto novelo zakona se bo to spremenilo. Banka Slovenije bo lahko omejitve glede posojil prilagajala neodvisno od zakona o izvršbi in zavarovanju in neodvisno od sprememb višine minimalne plače. Določila bo torej lahko tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati kreditojemalcu. Med možnimi merili je denimo ocena nujnih življenjskih stroškov.

Vlada je spremembe zakona pripravila potem, ko se je z letošnjim januarjem minimalna plača zvišala s 1074,43 evra na 1203,36 evra bruto. S tem se je znesek, ki mora potrošniku ne glede na višino dohodka ostati po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb, povečal z 816,57 evra na 914,55 evra. To je zmanjšalo kreditno sposobnost kreditojemalcev, predvsem tistih s prihodki, nižjimi od povprečne plače.

Z novelo se zgolj odpravlja nejasnosti glede vezanosti Banke Slovenije na določbe predpisov s področja izvršbe in zavarovanja, je poslancem povedala Nikolina Prah z ministrstva za finance. Ne posega se torej v položaj kreditojemalca v primeru izvršbe zaradi neplačevanja kreditnih obveznosti, pač pa tu še naprej veljajo obstoječe omejitve.

Poudarila je še, da se prav tako ne posega v pristojnosti Banke Slovenije. Ta bo še naprej sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, za katere bo ocenila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost, je povedala.

DZ je novelo zakona sprejel soglasno s 77 glasovi. V razpravi so predstavniki vseh poslanskih skupin soglašali z namero, da bodo posojila za prebivalce bolj dostopna. "Upamo, da bo bančni regulator ravnal razumno in tudi ljudem z nižjimi dohodki pravično presodil njihovo kreditno sposobnost," je dejal Soniboj Knežak (SD).

"Zakon je dobronameren," je menil Jernej Vrtovec (NSi). Spomnil je, da predvsem mladi v sedanji ureditvi, ki velja od leta 2019, nimajo možnosti za najem posojila za nakup stanovanja, zato so prisiljeni v najem, za kar pa lahko mesečno plačujejo več, kot bi znašal obrok posojila.