STA novice / Po predlogu novele zakona žrtve kaznivih dejanj upravičene do odškodnin ne glede na državljanstvo

Povod za predlagano novelo so opozorila varuha človekovih pravic v zvezi s pomanjkljivo zakonodajno ureditvijo zagotavljanja pravice dostopa do odškodnine žrtvam trgovine z ljudmi. Ta je med drugim opozoril, da obstoječi zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj formalne pogoje za priznanje odškodnine opredeljuje le za prosilce, ki so državljani Republike Slovenije ali druge članice EU in v poročilu za leto 2020 pravosodnemu ministrstvu ter vladi priporočil pripravo novele zakona, ki bo to stanje ustrezno uredila.

Po opozorilu varuha je omejitev upravičenosti do odškodnine zgolj na državljane Slovenije in članice EU diksriminatorna, zato se ta pogoj po predlogu novele črta iz zakona. Poleg tega predlog prinaša možnost, da se upravičenec do odškodnine odpove sodnemu varstvu, kar bi zagotovilo hitrejšo pravnomočnost odločbe. S tem bi se v dobro žrtve olajšal oziroma pospešil postopek pridobitve odškodnine.

"Z novelo uresničujejo predloge varuha človekovih pravic na področju enakosti spolov in boja proti trgovini z ljudmi, prav tako pa sledimo koalicijski zavezi o spoštovanju neodvisnih institucij in človekovih pravic," so v poslanski skupini Svoboda povzeli besede Lucije Tacer. Po njihovem mnenju veljavni zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj relativno dobro pokriva povrnitev odškodnin žrtvam in njihovim svojcem, prostor za izboljšave pa je v primeru žrtev trgovine z ljudmi.

Na ministrstvu za pravosodje sicer ne vodijo evidenc prosilcev, ki jim je bila zahteva za odškodnino zavrnjena zaradi neizpolnjevanja formalnega pogoja državljanstva, ocenjujejo pa, da je bilo takšnih primerov od začetka uporabe zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj sedem. Predlagatelji novele zato ocenjujejo, da predlog novele ne bo imel posledic na državni proračun za letošnje in prihodnje leto.

Ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona ter za njegovo uskladitev s pravom Evropske unije v koaliciji predlagajo, da državni zbor obravnava novelo po skrajšanem postopku.

V Sloveniji je trgovina z ljudmi še vedno najpogosteje prepoznana za namene spolnega izkoriščanja oziroma izkoriščanja prostitucije, redkeje pa so prepoznane druge oblike izkoriščanja. Zaznana je prisotnost organiziranih skupin beračev, vendar gre pri tej obliki v glavnem za tranzit teh oseb skozi Slovenijo, so v poslanski skupini Svoboda zapisali v sporočilu za javnost.

Ob tem so navedli, da je bilo v letu 2017 v Sloveniji prepoznanih 66 žrtev trgovanja, pri čemer je šlo v vseh primerih za trgovino z ljudmi za namen spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja. Eden novejših pojavov, ki je v nekaterih primerih lahko povezan s trgovino z ljudmi, so prisilne poroke mladoletnih deklet romske in tudi drugih skupnosti. V začetku leta 2018 pa smo se v naši državi prvič srečali tudi z izvršitveno obliko trgovine z ljudmi za namen izvajanja kaznivih dejanj, še navajajo.