STA novice / Šketi podpora MVK za nov mandat generalnega državnega tožilca

Predsednik Državnotožilskega sveta Igor Lučovnik je uvodoma povedal, da se je Šketa edini prijavil na razpisano mesto. Oceno sveta pa je povzel z besedami, da je kandidatov program celovit, konkreten in ambiciozen. Tudi med ustno predstavitvijo je kandidat nastopil prepričljivo in suvereno, zato je svet zaključil, da je Šketa primeren kandidat za funkcijo.

Šketa je izpostavil, da se na državnem tožilstvu spopadajo z odhodi tožilcev, saj da gre za odgovorno in stresno delo, ob tem pa tožilci ne prejemajo primernega plačila. Državno tožilstvo je tudi obremenjeno, saj 211 državnih tožilcev letno obravnava kar 30.000 ovadb zoper neznane storilce in 24.000 ovadb zoper znane storilce, ob tem pa so kazniva dejanja iz leta v leto bolj sofisticirana. Tožilstvo sodne zaostanke krajša s tem, da zavrže med 61 in 62 odstotkov zadev, v 20 odstotkih zadev pa sklene sporazum o priznanju krivde, je pojasnil.

Glede digitalizacije je Šketa izpostavil, da jim računalniški inženirji zaradi prenizkih plač odhajajo v gospodarstvo in v tujino, digitalizacija sodstva pa ne sme biti odvisna le od nekaj pravnih oseb, saj sodstvo potrebuje tudi notranje kadrovske vire.

Kadrovski deficit bo v prihodnje izziv predvsem zaradi porasta določenih kaznivih dejanj. Med njimi organizirana kriminaliteta že načenja nacionalno varnost ter varnost in zdravje državljanov, je ocenil. Glede korupcije je dejal, da je stopnja njene prijave v Sloveniji na izrazito nizki ravni. Ob sprejetem zakonu za zaščito prijaviteljev pa tožilstvo uvaja tudi sistem anonimnih prijav.

Šketa je izpostavil še porast pregonov povezanih s politično izpostavljenimi osebami in nenaden porast medvrstniškega nasilja, glede katerega poziva, naj se nanj odzove celotna veriga institucij.

Posebno problematično je tudi družinsko nasilje, katerega žrtve so pretežno partnerke, zato po Šketovih besedah v ožjem pomenu govorimo o femicidu. Ocenil je, da prepoved približevanja ni učinkovit ukrep in da bi veljalo za nadzor storilcev uvesti zapestnice. Ob tem meni, da je praksa doslej bila, da se žrtve umika v varne hiše, a bi moralo biti ravno nasprotno, saj bi morali umikati storilce kaznivih dejanj.

Na vprašanje poslanca SDS Dejana Kaloha, kako komentira odtekanje podatkov iz Specializiranega državnega tožilstva v primeru zapisničarke, je Šketa odgovoril, da postopek zoper to osebo teče in ga zato ne more komentirati. Dodal je, da so plače zapisnikarjev predpisane z zakonom in zelo nizke, zato je pri njih tudi tveganje za korupcijo večje.

Poslanec Svobode Darko Krajnc je Šketo prosil za komentar okoliščine, da so zadeve, povezane z mehkimi drogami na obrobju države, preganjane kot kazniva dejanja, medtem ko so v središču države obravnavane kot prekrški. Šketa je dejal, da je sodstvo glede tega uvedlo nove institute, kot sta zdravljenje in samozdravljenje, vendar pričakuje, da bo v prihodnje narejena analiza vpliva mehkih drog na izvršitev kaznivih dejanj in prekrškov. Ob tem je opozoril, da je treba z drogami postopati previdno, saj so mehke droge le stopnička do trdih drog.

Poslanka SDS Alenka Jeraj pa je spomnila, da tožilstvo ni preganjalo groženj s smrtjo zoper nekdanjega predsednika vlade Janeza Janšo. Šketa je odgovoril, da so Janši grozili v 12 oz. 14 primerih, glede česar je tožilstvo tudi ustrezno ukrepalo. Določene zadeve so bile zavržene in glede te odločitve tudi ustrezno utemeljene, je dejal.

Generalnega državnega tožilca imenuje DZ na obrazložen predlog Državnotožilskega sveta po predhodni pridobitvi mnenja vlade, in sicer za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja. V januarju je pozitivno mnenje h kandidaturi Škete podala tudi vlada. Šketi bo sicer aktualni mandat generalnega državnega tožilca potekel v začetku maja.