STA novice / Na posvetu DS o slabi spletni in digitalni dostopnosti za ranljive skupine

Glavna tajnica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Mojca Vaupotič je uvodoma pojasnila, da so informacijsko-komunikacijske tehnologije in svetovni splet danes neločljiv del vsakdana. Podobno kot v resničnem okolju pa se tudi v tem invalidi pogosto srečujejo z ovirami in izključenostjo, saj njihov enakopraven položaj še ni dosežen.

Direktor zavoda Beletrina Mitja Čander je ocenil, da je izključenost iz digitalnega sveta za invalidne osebe toliko večja frustracija, saj v njem naletijo na podobno stopnjo nedostopnosti kot v fizičnem svetu. Iz tega razloga Beletrina na tem področju sklepa zavezništva in partnerstva z invalidskimi združenji in drugimi akterji ter na ta način dviguje nivo ozaveščenosti v družbi, je dejal.

Strokovnjakinja za dostopnost pri zavodu Beletrina Maša Malovrh je nadaljevala, da so v zavodu kmalu ugotovili, da je ozaveščanje o dostopnosti tek na dolge proge. Po njenih besedah se je od zakonodaje in predpisov pričakovalo, da bodo glavni pobudnik napredka na tem področju, a je praksa pokazala, da ne zadostujejo za spremenitev miselnosti.

Tilen Škraba iz zavoda A11Y je tako navedel, da so v zadnjem letu na tem področju usposabljali približno 200 deležnikov in marsikdo od njih sploh ni vedel, da je zakonsko zavezan k ureditvi dostopnosti. Nekateri pa se tega celo natančno zavedajo, a tega ne nameravajo storiti, dokler za to ne dobijo namenskih sredstev. Škraba zato predlaga zaostritev inšpekcijskih glob. Ob tem je ocenil, da je 98 odstotkov javnih spletnih strani v Sloveniji za invalidne osebe zelo nedostopnih.

Kot posebej problematičen je izpostavil t. i. varnostni element Captcha, ki preverja, ali je uporabnik človek ali stroj. Za slabovidne uporabnike po besedah Škrabe ta element predstavlja nepremostljivo oviro. Med drugim je kot problematično izpostavil še neustrezno kontrastnost spletnih strani in to, da so zasnovane na način, da ne omogočajo, da bi bralniki zaslona prepoznali vse njihove funkcije.

Vodja portala e-Uprava Tatjana Mizori Zupan je glede varnostnega elementa Captche povedala, da so za njegovo nadomestitev morali najti precej naprednih tehnoloških rešitev, ki so v imenu dostopnosti zadostili tudi pogojem varnostnih mehanizmov. Dodala je, da so se med prenovo portala zavedali, da morajo poskrbeti za vse uporabnike, kaj kmalu pa so ugotovili, da o ljudeh z različnimi oviranostmi vedo zelo malo, zato so začeli sodelovati z različnimi društvi. Ob tem se na portalu zavedajo, da so z rešitvami še daleč od idealnega, zato se nenehno trudijo z izboljšavami.

V. d. glavnega inšpektorja na inšpektoratu za informacijsko družbo Dragan Petrović je dejal, da na podlagi opravljenih pregledov spletišč na inšpektoratu ocenjujejo, da se je število odprav napak v zadnjem času občutno povečalo. Leta 2021 jih je bilo odpravljenih 63 odstotkov, leto kasneje pa že 92 odstotkov. Prav tako pa se je v tem obdobju povečalo število zavezancev, ki napak niso imeli, na več kot 90 odstotkov, je dodal.

Posvet Digitalni svet brez ovir je DS organiziral z namenom ozaveščanja in informiranja zavezancev po zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, zakonu o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide in zakona o javnem naročanju, so zapisali pri DS.