STA novice / Vlada v Bruselj pošilja dokumente z javnofinančnimi načrti

Nacionalni reformni program in program stabilnosti sta dva ključna dokumenta t. i. evropskega semestra, v katerih vsaka država članica predstavi usmeritve ekonomske politike ter prikaže napredek pri izpolnjevanju v preteklosti prejetih priporočil Evropske komisije.

Nacionalni reformni program 2023 je vlada sprejela že 13. aprila. Vanj je med drugim vključila reforme na področjih pokojnin, zdravstva, stanovanj, plač v javnem sektorju, izobraževanja, digitalizacije in davkov.

Danes je sprejela še program stabilnosti. V njem je zapisano, da vlada načrtuje znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod maastrichtsko mejno vrednost treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2024 ter nato njegovo nadaljnje zniževanje v prihodnjih letih.

Letos naj bi se primanjkljaj sektorja država oblikoval v višini 4,1 odstotka BDP. Leta 2024 naj bi se nato znižal na 2,8 odstotka BDP, v letih 2025 in 2026 pa bo zadosten fiskalni napor omogočal nadaljnje zniževanje na 2,2 in 1,3 odstotka BDP, so po seji vlade sporočili s finančnega ministrstva.

Javnofinančne projekcije poleg tega predvidevajo postopno zniževanje konsolidiranega dolga države na 63,5 odstotka v letu 2026.

Spomnili so, da bodo za fiskalno politiko prihodnje leto znova veljala fiskalna pravila, saj po skoraj štirih letih ne bodo več veljale izjemne okoliščine, ki so v času epidemije covida-19 omogočale odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov.

Skladno z zahtevami Evropske komisije so na ministrstvu v program stabilnosti vključili tudi analizo občutljivosti salda sektorja država, ki preučuje vpliv sprememb različnih ekonomskih dejavnikov, denimo inflacije, zaposlenosti ali davčnih stopenj, na saldo sektorja država. A kot so poudarili, gre zgolj za ekonometrično vrednotenje različnih ukrepov in ne za napovedi prihodnjih odločitev vlade. V okviru omenjenega dokumenta tako vlada ne napoveduje dviga stopenj davka na dodano vrednost, so zatrdili.