STA novice / Predlog zakona o centralnem kreditnem registru v javni obravnavi

Predlog je zaradi številnih sprememb pripravljen v obliki novega zakona. Obstoječega nadgrajuje z obveznim sporočanjem podatkov v zvezi s kreditnimi posli in kreditojemalci v Sloveniji v centralni kreditni register, ki bi veljalo za vključene dajalce kreditov, z učinkovitejšim ocenjevanjem in obvladovanjem kreditnega tveganja pri kreditodajalcih, ki sklepajo kreditne posle s fizičnimi osebami, ter z vzpostavitvijo pravnih podlag za uvedbo sodobnejših tehnologij in digitalizacije na področju opravljanja bančnih storitev.

Ob tem predlog odpravlja pomanjkljivosti obstoječega zakona o centralnem kreditnem registru, ki jih je Banka Slovenije kot upravljavec centralnega kreditnega registra in sistema izmenjave informacij zaznala pri dosedanjem izvajanju zakona, izhaja iz predloga novega zakona, objavljenega na portalu E-demokracija.

V skladu z veljavno zakonsko ureditvijo nekateri kreditodajalci niso zavezani k poročanju podatkov o sklenjenih kreditnih poslih v centralni kreditni register, ampak le dostopajo do omejenega nabora podatkov. Zato razpoložljivi podatki o zadolženosti fizičnih oseb po navedbah ministrstva ne odražajo dejanskega stanja, kar zmanjšuje učinkovitost upravljanja kreditnega tveganja s strani bank in drugih kreditodajalcev.

Predlog zakona širi nabor kreditodajalcev, ki obvezno sporočajo podatke v centralni kreditni register, na subjekte, ki imajo po sedanji pravni ureditvi lahko le status vključenih dajalcev kreditov. Sporočanje podatkov o sklenjenih kreditnih poslih bo zdaj obvezno tudi za poročevalske enote, ki se bodo morale vključiti v sistem izmenjave informacij za fizične osebe kot vključeni dajalci kreditov.

Predlog je po navedbah ministrstva v skladu z načelom recipročnosti kot enem od temeljnih načel delovanja kreditnih registrov v svetu, v skladu s katerim kreditodajalec, ki ima pravico do vpogleda v kreditni register, hkrati kreditnemu registru tudi sporoča podatke o sklenjenih kreditnih poslih. S tem se zagotavlja, da kreditni register odraža celovitejšo sliko o zadolženosti posamezne fizične osebe, kar omogoča učinkovitejše obvladovanje kreditnih tveganj in preprečuje prezadolženost prebivalstva, so pojasnili.