STA novice / Predlog prenovljenega zakona o dolgotrajni oskrbi bo v okviru ESS usklajevala posebna skupina

Predlog bo opredeljeval tudi zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, za določitev najustreznejšega modela pa bodo ključni strokovni posveti na vladni in medresorski ravni prihodnji teden, je na novinarski konferenci po današnji seji ESS dejal državni sekretar na ministrstvu Luka Omladič. Pred temi strokovnimi posveti ni želel navajati natančnejših zneskov, ki bodo potrebni za pokritje potreb po zakonu. Končna rešitev bo morala dobiti podporo tako koalicijskih in drugih političnih partnerjev kot tudi socialnih partnerjev, je dejal.

Ministrstvo sicer kot ključno vidi to, da bo končna rešitev upoštevala, da vsak prispeva v skladu s svojimi zmožnostmi. Ob tem je predstavnik delodajalske strani Drago Delalut opozoril, da se delodajalci ne strinjajo z morebitnim dodatnim obremenjevanjem gospodarstva. "Vsak državljan mora sam poskrbeti za svoja stara leta," je poudaril. Ker se področje dolgotrajne oskrbe po njegovih besedah ne nanaša na bolezen, ampak na starost, bi morali sredstva zanjo zagotoviti tudi iz državnega proračuna, je dodal.

Delodajalci se ne strinjajo niti s predlogom, da bi nekaj manj kot tretjino financirali iz zdravstvene blagajne. Sredstev za dolgotrajno oskrbo po njegovi oceni ni mogoče iskati niti v zdravstveni blagajni niti z morebitnimi dodatnimi obremenitvami gospodarstva. To je že zdaj preveč obremenjeno, zato bi ga bilo treba kvečjemu razbremeniti, ne pa še dodatno obremeniti, je pozval Delalut.

Sindikalna stran medtem pričakuje, da bo financiranje dolgotrajne oskrbe pravično, je dejal sindikalist Jakob Počivavšek, ki trenutno predseduje ESS. Do predloga zakona o dolgotrajni oskrbi pa se bodo po njegovih besedah opredelili, ko bo znan.

Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije je odločitev, da bodo enotna vstopna točka centri za socialno delo, in ne več Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot določa zakon iz decembra 2021, opisala kot pravo pot. Vendar je pri tem opomnila, da centri potrebujejo dodaten kader in ustrezno usposabljanje za nove naloge.

Po opozorilu predstavnika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Zorka so pravice iz dolgotrajne oskrbe med temeljnimi človekovimi pravicami, tako da bi jih morali na tak način obravnavati tudi pri pripravi prenovljenega zakona. Pomembno je, da se nobena dozdajšnja pravica ne bo zmanjšala in da dostop do pravic ne bo slabši, je dejal.

Prenovljeni zakon naj bi se začel izvajati 1. januarja 2024. Tako bodo izpolnili zavezo, ki jo je vlada dala ob novembrskem referendumu o dolgotrajni oskrbi, s katerim se je izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi, sprejetega decembra 2021, pomaknilo s 1. januarja 2023 za eno leto naprej.

Z izhodišči za vzpostavljanje sistema za dolgotrajno oskrbo je povezan tudi predlog manj obsežne novele zakona o socialnem varstvu, ki so ga prav tako obravnavali danes. Z njim naj bi med drugim dobili pravno podlago za kadrovske štipendije študentom na fakulteti za socialno delo, da bi tako lahko kadrovsko okrepili centre za socialno delo, je povedal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan. Bolj obsežne spremembe zakona pa bodo po njegovi napovedi sledile do konca leta.