STA novice / Del insolvenčnega zakona v neskladju z ustavo

V neskladju z ustavo je deveti odstavek v zvezi s 1. točko drugega odstavka 112. člena zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Drugi odstavek 112. člena v 1. točki določa, da mora minister za pravosodje začasno ustaviti imenovanje osebe za upravitelja v novih zadevah, če je proti njej uveden kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 108. člena tega zakona (kazniva dejanja, storjena z naklepom, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, ter določena kazniva dejanja tudi za primere, kadar so izvršena iz malomarnosti), in je v tem postopku obtožnica postala pravnomočna ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava.

Deveti odstavek 112. člena pa določa obveznost sodišča, da upravitelja, čigar imenovanje v novih postopkih je začasno ustavljeno, razreši v vseh postopkih zaradi insolventnosti, v katerih je bil imenovan.

Medtem ko zakonodajalec prepoved vodenja postopkov že ob pravnomočni obtožnici ali razpisani glavni obravnavi (in ne šele npr. ob pravnomočni obsodbi) utemeljuje s tem, da je med pogoji za izdajo dovoljenja upravitelju tudi "javno zaupanje", pa je ustavno sodišče presodilo, da poseg v ustavno pravico do svobode dela ni sorazmeren.

"Da bi bil poseg ustavno dopusten, mora biti nujen za dosego cilja. Poseg v obravnavanem primeru zadosti merilu nujnosti, če je zasledovani cilj zaupanja v delovanje upraviteljev in objektivne integritete postopkov insolventnosti enako učinkovito mogoče doseči le na zakonsko urejen način in ne obstajata niti možnost dosega cilja brez posega niti blažji način, ki bi v manjši meri posegel v pravico do svobode dela v zvezi s prosto izbiro zaposlitve (49. člen Ustave)," piše ustavno sodišče.

Ustavno sodišče je DZ določilo enoletni rok za odpravo ugotovljene protiustavnosti, do takrat pa se izpodbijane določbe vseeno uporabljajo.

"Varstvo zaupanja v delovanje upraviteljev in objektivno integriteto postopkov insolventnosti, ki sta nujno pogojena tudi s tovrstno integriteto udeleženih oseb, je namreč nujno za nemoten potek in uresničitev ciljev postopkov insolventnosti. Vprašanje vrste in načina učinkovitega ugotavljanja vrednostne (ne)primernosti upravitelja in njegovega sodelovanja v postopku terja celovito zakonsko ureditev, ki jo mora sprejeti zakonodajalec," je pojasnilo in dodalo, da lahko namreč (ne)zaupanje v stečajnega upravitelja vpliva na integriteto vseh postopkov insolventnosti, ki prevlada nad interesom upraviteljev do takojšnje zagotovitve možnosti posebnega ugotavljanja njihove vrednostne (ne)primernosti.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Katja Šugman Stubbs.