STA novice / S predlogom novele zakona o duševnem zdravju želi vlada odpraviti neustavnost

Kot so na ministrstvu za zdravje spomnili v sporočilu za javnost, je bil zakon o duševnem zdravju sprejet leta 2008 in je prvič uredil pravice oseb med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice ali v času obravnave na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda. A je ustavno sodišče ugotovilo, da je zakonska ureditev sprejema oseb z duševno motnjo v varovani oddelek ni skladna z ustavnima načeloma varstva osebne svobode ter varstva človekove osebnosti in dostojanstva.

Ministrstvo je sedaj pripravilo predlog novele zakona, ki naj bi odpravil ugotovljeno neustavnost in sledil dvema dvema odločbama ustavnega sodišča glede zagotavljanja varstva človekovih pravic na področju osebne svobode, varstva človekove osebnosti in dostojanstva ter svobode gibanja.

Predlog novele posebno pozornost namenja temeljnim svoboščinam, ko pride do posega v osebno svobodo pridržane osebe z duševno motnjo pri najbolj omejevalnih oblikah psihiatričnega zdravljenja oziroma obravnavi v varovanem oddelku.

V predlogu novele zakona je tako urejena bolj pravična pravna ureditev na področju vključevanja oseb v varovane oddelke, navajajo na ministrstvu. V primeru, ko se oseba ne strinja s sprejemom v varovani oddelek ali je soglasje preklicala, o njeni umesti v varovani oddelek odloča sodišče. Pred odločbo ustavnega sodišča je o tem odločal zakoniti zastopnik, so spomnili.

Prav tako bi sodišče odločalo o sprejemu v oddelek pod posebnim nadzorom za osebe, ki so mlajše od 15 let. Za osebe, ki so dopolnile 15 let, pa se pravica za sodelovanje v postopkih sprejema in zdravljenja uskladi z zakonom o pacientovih pravicah.

Osebe, ki so že nameščene v socialno varstvenemu zavodu, bi se po po predlogu novele v nujnih primerih na varovani oddelek sprejelo brez predhodne namestitve v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.

Predlog novele tudi skrajšuje rok za vložitev predloga za podaljšanje zadržanja osebe v oddelku pod posebnim nadzorom, da so za to osebo, ki je že sprejeta v institucijo, postopki pred sodiščem čim krajši. Nadzorovano obravnavo bi lahko izvajali tudi centri za duševno zdravje na primarni zdravstveni ravni.

Novela bi tudi uredila opredelitev ustreznih kadrovskih in prostorskih pogojev za tri vrste varovanih oddelkov. Kriteriji bodo vključevali ustrezne varnostne in terapevtske ukrepe ob (ne)prostovoljnem sprejemu v varovani oddelek.

Predvidena je vzpostavitev in stalno dopolnjevanje mreže varovanih oddelkov, kar bi izboljšalo dostop do ustreznih storitev za duševno zdravje in preprečevalo tveganje nastanka oziroma podaljšanja čakalnih dob za namestitev v varovane oddelke, menijo na ministrstvu za zdravje.

Ob tem dodajo, da bo ministrstvo za solidarno prihodnost oblikovalo mrežo varovanih oddelkov na način, da se na 30.000 prebivalcev zagotovi namestitev za najmanj 12 oseb. Osebam na varovanih oddelkih bi se tako zagotovila varstvena in ustrezna terapevtska obravnava ob ustrezni kadrovski podpori osebja in strokovnjakov.

Ministrstvo za solidarno prihodnost bo po napovedih redno, najmanj na dve leti, preverjalo zasedenost varovanih oddelkov. Če je zasedenost zmogljivosti v posameznih vrstah varovanih oddelkov v dveh zaporednih letih več kot 95-odstotna, bo ministrstvo pristopilo k dopolnitvi mreže izvajalcev varovanih oddelkov. S tem se bo preprečilo tveganje nastanka oziroma podaljšanja čakalnih dob za namestitev v varovane oddelke, so prepričani.