STA novice / Prvi delovni predlog zakona o zapiranju Premogovnika Velenje predvidoma jeseni

"Čimprejšnje sprejetje zakona bo premogovniku zagotovilo potrebna sredstva za vse ukrepe, vezane na postopno zapiranje. To vključuje zapiranje jame, sanacije površine in rešitev vprašanja zaposlenih," je dejal državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Matej Skočir, ki je danes skupaj državnima sekretarjema na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andrejo Katič in Markom Koprivcem obiskal Premogovnik Velenje.

Skupina za pripravo predloga zakona o zapiranju Premogovnika Velenje - ki je bila ob rekonstrukciji vlade, ko je sektor za rudarstvo prešel pod okrilje ministrstva za naravne vire in prostor, razširjena med drugim s predstavniki ministrstev za kohezijo, za gospodarstvo in za finance - pripravlja časovnico in mejnike za pripravo prvega delovnega predloga zakona o rudarstvu v jeseni 2023, so navedli na ministrstvu.

Generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec in direktor Janez Rošker sta državnim sekretarjem razkazala premogovnik in degradirana območja, obisk pa so sklenili s pogovori o aktivnostih za zapiranje premogovnika in prestrukturiranje dejavnosti regije.

V premogovniku je trenutna letna raven izkopa 2,7 milijonov ton lignita, ki gre izključno v Termoelektrarno Šoštanj, ki zagotavlja skoraj tretjino slovenske proizvodnje elektrike, zato je še vedno pomemben dejavnik stabilne oskrbe. Vendar prehod v ogljično nevtralno družbo v skladu z nacionalno strategijo za izhod iz premoga zahteva opustitev rabe premoga do leta 2033, je poudaril Skočir.

Zapiralna dela bodo potekala predvidoma še 15 let po zaključku aktivnega kopa. Ta odločitev je bila sprejeta ob upoštevanju gospodarskih, družbenih, energetskih ter okoljskih dejavnikov, so navedli na ministrstvu.

Strategija opredeljuje celovito družbeno in gospodarsko prestrukturiranje Šaleške doline, določa nacionalne in evropske finančne vire ter način upravljanja pravičnega prehoda, opredeljuje pa tudi ključne tehnične vidike zapiranja premogovnika, prihodnost zaposlenih in skupnosti ter varovanje in ohranjanje okolja.

Sprejem in izvajanje strategije je povezano z znatnimi evropskimi sredstvi. Evropska komisija je potrdila območna načrta za obe premogovni regiji, šaleško in zasavsko, kar jima omogoča dostop do sredstev sklada za pravični prehod, iz katerega naj bi prejeli 258 milijonov evrov. To je ključen korak k začetku gospodarskega, socialnega, okoljskega in energetskega prestrukturiranja skladno z načeli pravičnega prehoda, pravijo na ministrstvu.

Koprivc je povedal, da se bo v naslednjih dneh začelo črpati sredstva nove finančne perspektive, med drugim tudi iz sklada za pravični prehod. Savinjsko-šaleški regiji bo namenjenih več kot 170 milijonov evrov evropskih sredstev.

Katič pa je ob tem izpostavila, da je današnji obisk predstavnikov obeh ministrstev izvrstna priložnost, da si resorji in ljudje, ki pripravljajo zakon o zapiranju premogovnika in prestrukturiranju regije ter skupaj z ostalimi partnerji določajo, kako bodo namenjena sredstva iz novega sklada, tudi od blizu ogledajo situacijo na terenu. Obenem pa da tudi priložnost, da se dogovorijo, kako bodo "zagotovili res pravičen prehod in nadomestili vse, kar bo s tem dolini vzeto, na nek nov, bolj zelen način".