STA novice / Odbor DZ o nujnosti gradnje javnih stanovanj

Odbor je z večino zavrnil predlagane sklepe, da bi izrazil pričakovanje, da mu ministrstvo za solidarno prihodnost v sedmih dneh predloži podatke o gradnjah neprofitnih javnih najemnih stanovanj (od obljubljenih 1000 stanovanj letos oz. 20 000 stanovanj do 2030), ločeno od projektov, ki so se začeli izvajati v času prejšnje vlade in za katere so bila sredstva zagotovljena v načrtu za okrevanje in odpornost, da mu predloži podatke o zagotovljenih finančnih sredstvih za stanovanja ter da ga seznani s "kriznim načrtom" reševanja problematike, kot ga opredeljuje koalicijska pogodba.

Anja Bah Žibert (SDS) je opozorila na spreminjanje obljub vladne koalicije glede števila novih stanovanj. "Zanimivo, število obljubljenih stanovanj tako ministra (za delo Luke) Mesca kot (ministra za solidarno prihodnost Simona) Maljevca sovpada s številko gradenj, ki se gradijo na podlagi poslovnega načrta Stanovanjskega sklada RS iz časa mandata Janševe vlade, ki je predvideval gradnjo 5000 neprofitnih stanovanj do leta 2026, kar je približno 1000 stanovanj na leto," je dejala.

Očitala je, da bi se v enem letu že morali videti rezultati napovedanih sprememb - glede javne stanovanjske gradnje, stanovanjske problematike mladih, zakonskih sprememb za izboljšanje stanja na področju gradenj. Tudi še ni v koalicijski pogodbi napovedanega kriznega načrta reševanja stanovanjske krize za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj, s poudarkom na območjih z najvišjimi cenami najemnin ter zemljišč. "Po letu dni žal ugotavljamo, da smo na točki Z, torej na začetku," je dejala.

Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner je priznal, da so od prejšnje vlade nasledili nekatere "dobre nastavke", ki jih želijo nadgraditi in izvesti, ter poudaril, da je stanovanjska politika dolgoročna razvojna politika, ki je ne gre zamejiti v okvir ene vlade.

Med cilji je navedel vzpostavitev stabilnega vira financiranja stanovanjske gradnje. V predlaganem rebalansu proračuna za letos je predvidenih dodatnih 25,5 milijona evrov za povečanje premoženja republiškega stanovanjskega sklada, od česar bo 24 milijonov namenjenih sofinanciranju gradenj občinskih skladov. "V naslednjih letih bomo s proračunskimi viri dodatno podprli stanovanjsko gradnjo ... Ministrstvo bo delalo na tem, da se zagotovi stabilen vir, ki bo neodvisen od političnih nihanj," je napovedal Ploštajner.

Želijo tudi kadrovsko okrepiti stanovanjske sklade in izboljšati sodelovanje med njimi, izboljšati medresorsko sodelovanje ter sodelovanje med ministrstvi in stroko, med drugim prek sveta za stanovanjsko politiko na ravni vlade ter stanovanjskega sveta (ki spremljanja izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa). Naročili so analizo stanja na stanovanjskem področju, v načrtu pa je tudi regulacija kratkoročnega oddajanja in najemnega trga.

Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik je dejala, da je reševanje stanovanjskega vprašanja v vrhu izzivov, s katerimi se mladi soočajo. Zaradi visokih cen do stanovanj po njenih besedah ne pridejo niti v manjših središčih. Ukrepe je treba zastaviti strateško in jih hitro izvesti. "Mladi smo se namreč predvolilnih obljub in bonbončkov že do sitega najedli," je povedala. Jaka Trilar iz mladinskega sveta je poudaril nujnost zagotovitve sistemskega vira financiranja: "Ne moremo več čakati na to, ali bo določena vlada zagotovila sredstva ali ne."

Da je nujen sistemski vir financiranja, je poudaril tudi predsednik odbora Miha Kordiš (Levica), ki je ugotavljal, da imamo v Sloveniji stanovanjsko krizo. Stanovanja se sicer na veliko gradijo, a običajni ljudje do njih ne morejo, kupujejo jih posamezniki "z aktovkami, polnimi denarja", torej z gotovino, ki kopičijo stanovanja. Zato bi bilo nujno, je poudaril poslanec, obdavčiti nepremičnine, nakopičene v rokah privilegirane peščice. "Zame stanovanja niso tržno blago, so človekova pravica, na tak način jih moramo tudi obravnavati," je poudaril.

Lucija Tacer (Svoboda) je dejala, da je normalno, da se napovedi v programih strank ali koalicijski pogodbi spremenijo, ter pozvala k skupnemu iskanju rešitev in usmeritvi v prihodnost. Sara Žibrat (Svoboda) je dodala, da je letos stanovanjski gradnji namenjenega največ denarja doslej, 90 milijonov evrov, od tega 50 milijonov iz načrta za okrevanje in odpornost. Med težavami je navedla zagotavljanje ustreznih zemljišč za gradnjo stanovanj v nekaterih občinah ter davčno spodbujanje investiranja v stanovanja, namesto npr. v zelene tehnologije, ter se zavzela za vzpostavitev zakonske podlage za stanovanjske zadruge.