STA novice / Bruselj: Pri odločanju o reformah v Sloveniji ne sme biti odlašanja (dopolnjeno)

"Izvajanje slovenskega načrta za okrevanje in odpornost poteka, pri čemer pa je tveganje za zamude vse večje," je v poročilu o Sloveniji, objavljenem v okviru evropskega semestra, zapisala Evropska komisija.

"Da bi Slovenija v trenutnih zahtevnih okoliščinah hitreje izvajala svoj nacionalni načrt, mora okrepiti strukturo upravljanja in administrativne zmogljivosti. Poleg tega je treba zagotoviti, da ne bo odlašanja pri potrebnih odločitvah," so dodali v Bruslju. Pri tem so izpostavili strukturne reforme na področjih zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninske politike in davkov.

Komisija Slovenijo poziva, naj čim prej pošlje posodobljen načrt za okrevanje, da bi se izognili dodatnim zamudam pri njegovem izvajanju. Med drugim naj vključuje realistično časovnico glede naslednjih zahtevkov za izplačilo. Obenem jo poziva, naj hitro dokonča poglavje, namenjeno izvajanju načrta za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU, ki bo vključeno v posodobljeni načrt.

Finančni minister Klemen Boštjančič je pretekli teden dejal, da pogovori s komisijo o posodobitvi načrta še potekajo. Izrazil je prepričanje, da bo dogovor dosežen v prihodnjih tednih, je pa komisija pri tem "razmeroma toga".

Glede zamud Slovenije pri črpanju sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost je ponovil, da ima vlada bolj ali manj zvezane roke. Zato se osredotočajo na izvajanje ukrepov, mejnikov in reform.

Slovenija bo lahko do konca leta 2026 iz sklada za okrevanje ob 705 milijonih evrov povratnih evropskih sredstev koristila še 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Do zdaj je prejela 281 milijonov evrov, ki vključujejo prvo izplačilo v višini 50 milijonov evrov in 231 milijonov evrov predfinanciranja.

Kot so danes še poudarili na komisiji, je izvajanje načrta za okrevanje z vključenim poglavjem o REPowerEU in programov kohezijske politike ključno tudi za zeleni in digitalni prehod.

Glede zelenega prehoda so Sloveniji priporočili, naj nadaljuje napore za diverzifikacijo uvoza plina. Poleg tega naj zmanjša odvisnost od fosilnih goriv s povečanjem uporabe obnovljive energije. Poenostavi in pospeši naj postopke izdajanja dovoljenj na tem področju, pa tudi okrepi elektroenergetsko omrežje.

Bruselj poziva še k več ukrepom na področju energetske učinkovitosti, predvsem v gradbenem sektorju, in k spodbujanju elektrifikacije prometnega sektorja.

Med priporočili na področju javnofinančne politike pa Bruselj tako kot vsem drugim članicam priporoča postopno odpravo javnofinančnih ukrepov, namenjenih podpori gospodinjstev in podjetij pri soočanju z energetsko draginjo. Prihranke naj porabi za zmanjševanje javnega dolga.

Ugotavljajo sicer, da se tudi brez odhodkov za soočanje z energetsko draginjo in drugimi posledicami vojne v Ukrajini javna poraba v Sloveniji precej povečuje.

Zato jo pozivajo k omejitvi nominalne rasti neto javnofinančnih odhodkov v letu 2024 na največ 5,5 odstotka. Gre za javnofinančne odhodke brez stroškov obresti, izrednih odhodkov in porabe, za katero je predvideno evropsko sofinanciranje. Tako bo Slovenija zagotovila preudarno fiskalno politiko.

Slovenijo so pozvali še, naj pri izvajanju proračuna za 2023 in pripravi osnutka proračunskega načrta za 2024 upošteva napoved komisije, da bo spomladi prihodnje leto sprožila postopke presežnega primanjkljaja, če bo treba. Splošno odstopno klavzulo, ki je začela veljati ob začetku pandemije covida-19, bodo namreč s prihodnjim letom odpravili.

Vlada je sicer v programu stabilnosti, na podlagi katerega je komisija pripravila današnje poročilo, napovedala, da načrtuje znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2024 ter nadaljnje zniževanje v prihodnjih letih.