STA novice / Odbor DZ skozi predloga novel o gospodarskih družbah in industrijski lastnini

Vladni predlog novele zakona o gospodarskih družbah prinaša enostavnejše ustanavljanje podjetij in podružnic tujih podjetij prek spletnih registrskih postopkov, bolj učinkovito izvedbo čezmejnih operacij ter korporativno upravljanje podjetij. Cilj je zagotoviti več digitalnih rešitev, z njim pa se v slovenski pravni red prenašata evropski direktivi glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb in glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev, je povedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.

Predlog bo ob postopkih v fizični obliki omogočil spletno ustanavljanje podjetij in vnašanje sprememb podatkov v sodni register na e-način z uporabo spletnih digitalnih orodij. Zato bodo do začetka leta 2025 nadgradili orodja sistema SPOT in vzpostavili videokomunikacijski sistem za neposredno varno videopovezavo strank z notarji. Predlog prinaša še ukrepe za zaščito družbenikov, delničarjev, upnikov in delavcev v družbah, ki sodelujejo v čezmejnih operacijah.

Na vrhovnem sodišču so opozorili, da se predlog bistveno razlikuje je tistega, ki so jim ga prvotno poslali v mnenje. Predlagana ureditev, da bo vrhovno sodišče pošiljalo Ajpesu v e-obliki podatke iz vpisnika sodišča o tem, ali je bila posamezna oseba kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom, se jim zdi nesistemska in napačna. Ta vpisnik je informatiziran civilni vpisnik, v katerem se ne vodijo podatki o obsojenih osebah v teh sporih, ampak podatki o posameznih zadevah, zato to po njihovem ne more biti evidenca osebnih podatkov.

Vseslovensko združenje malih deležnikov pa je predlagalo, da bi spremenili predlog glede postavljanja vprašanj delničarjev pred skupščino družbe v primeru, ko je ta sklicana virtualno. Predlagajo, da bi imeli delničarji pravico postavljati vprašanja poslovodstvu, ki se nanašajo na točke dnevnega reda, pred zasedanjem virtualne skupščine, medtem ko zakonski predlog to postavlja kot neobvezno možnost, o kateri odloča uprava.

Na ministrstvu so obljubili, da bodo pripombi preučili in se nanju odzvali v teku parlamentarne obravnave obeh predlogov. Glede pripomb vrhovnega sodišča sicer menijo, da je njihov predlog optimalen. Ob tem gre po njihovih navedbah tudi za zelo malo takšnih pravnomočnih obsodb, in sicer kakšnih 10 v dveh letih. Člani odbora so namero, da se pripombe ustrezno naslovi, pozdravili in k predlogu sprejeli številna dopolnila koalicije.

Dopolnila, ki so sledila mnenju zakonodajno-pravne službe, so sprejeli tudi k vladnemu predlogu novele zakona o industrijski lastnini, s katerim se želi poenostaviti in poceniti obstoječe postopke, denimo prijave patentov. Namen je ureditev upravnih postopkov v zvezi z razveljavitvijo znamke ter slovensko ureditev dodatno uskladiti z evropsko in mednarodno, je povedal Židan. Ob tem je dejal, da se zavedajo, da jih čaka celovita prenova tega zakona.

Po predlogu bo lahko Urad za intelektualno lastnino sklenil pogodbe z drugimi uradi in organizacijami za zagotovitev novih informacijskih storitev. Zaradi prenosa določb evropske direktive sta predvidena nova upravna postopka za razveljavitev in ugotovitev ničnosti znamke. S potrditvijo predlaganih sprememb se bo zakon uskladil tudi s sporazumom o Enotnem sodišču za patente, ki je začel delovati prav danes, je poudaril Židan.

Pogodba z Evropsko patentno organizacijo bo po njegovih navedbah nekaterim prijaviteljem zagotovila tudi precejšnje finančne olajšave. Evropski urad namreč za poizvedbo o stanju tehnike s pisnim mnenjem, kadar je ta vložena preko urada, s katerim ima sklenjen sporazum, prizna 80 odstotkov popusta na ceno storitve, nižja cena pa bo veljala za do 400 nacionalnih patentnih prijav letno.

Obravnavo vladnega predloga zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva, katerega namen so ohranjanje in razvoj rokodelskih znanj, spretnosti in veščin ter varstvo kulturne dediščine, pa je odbor prekinil. Zakonodajno-pravna služba DZ je namreč opozorila na številne pomanjkljivosti predloga, ki jih dopolnila koalicije ne odpravljajo v zadostni meri. Izpostavila je neskladja z ustavo in s pravnim sistemom.

Predlog so tako člani odbora kot zainteresirana javnost pozdravili. Ker gre po Židanovih besedah za zelo pomemben predlog, ki je nastajal leta, ga je treba oblikovati brez pravnih dvomov. Zato je napovedal, da bodo pravniki ministrstva in predstavniki zakonodajno-pravne službe DZ skušali čim prej nasloviti izpostavljene dileme in pripraviti boljše rešitve.