STA novice / Revizorji: EU pri prehodu v krožno gospodarstvo brez uspeha

EU je tako po ugotovitvah vrhovnega revizorskega organa EU na splošno zelo malo napredovala pri prehodu na krožno gospodarstvo. Med letoma 2015 in 2021 se je povprečna stopnja krožnosti (ponovne uporabe vseh porabljenih materialov) za vseh 27 držav članic EU povečala le za 0,4 odstotne točke, sedem držav - Litva, Švedska, Romunija, Danska, Luksemburg, Finska in Poljska - pa je v tem času celo nazadovalo.

Največji napredek v stopnji krožnosti, za osem odstotnih točk na 33,8 odstotka, je uspel Nizozemski. Slovenija je z izboljšanjem za okoli 2,5 odstotne točke na 11 odstotkov na sedmem mestu po napredku, medtem ko je po skupni stopnji krožnosti na 11. mestu.

Revizorji so glede na takšne rezultate prišli do zaključka, da bo unija težko dosegla ambiciozni cilj, da do leta 2030 glede na leto 2020 podvoji delež recikliranih materialov, ki se ponovno uporabijo v gospodarstvu.

"Ohranitev materialov in nastajanje čim manjše količine odpadkov je nujno, če želi EU postati gospodarna z viri in doseči okoljske cilje iz svojega zelenega dogovora," je povedala članica sodišča Annemie Turtelboom. Toda ukrepi EU so bili po njenih besedah doslej neučinkoviti, kar pomeni, da so evropske države na poti h krožnemu gospodarstvu skoraj povsem zastale.

Da bi Evropska komisija pripomogla h krožnemu gospodarstvu, je sicer objavila dva akcijska načrta za krožno gospodarstvo. Prvi, iz leta 2015, je vseboval 54 posebnih ukrepov. V drugem, objavljenem leta 2020, je bilo dodanih 35 novih ukrepov.

Načrta sicer nista zavezujoča, vendar sta bila, kot so spomnili revizorji, zasnovana zato, da bi podprla članice unije pri povečanju dejavnosti s področja krožnega gospodarstva. Do junija 2022 so imele tudi skoraj vse države nacionalno strategijo za krožno gospodarstvo, ali pa so jo pripravljale.

EU je dala na voljo tudi znatno količino finančnih sredstev ter je med letoma 2016 in 2020 namenila več kot 10 milijard evrov za naložbe v zelene inovacije ter pomoč podjetjem pri prehodu na krožno gospodarstvo. A članice so veliko večino denarja porabile za ravnanje z odpadki, namesto da bi s krožno zasnovo preprečevale njihovo nastajanje in s tem verjetno dosegle večji učinek, ugotavlja računsko sodišče.

Akcijska načrta EU sta vključevala tudi vrsto ukrepov, namenjenih omogočanju inovacij in naložb. Vendar so revizorji našli le malo dokazov, da so ti ukrepi uspešno prispevali h krožnemu gospodarstvu. Njihov učinek pri pomoči podjetjem, da bi proizvajala varnejše izdelke ali dostopala do inovativnih tehnologij, zato da bi njihovi proizvodni procesi postali bolj trajnostni, je bil v najboljšem primeru skromen, menijo na računskem sodišču.

Revizorji so ob tem izpostavili vprašanje načrtovanega zastaranja, to je prakse, s katero se uporabna življenjska doba izdelka umetno omeji, zato da ga je treba nadomestiti z novim. Evropska komisija je po opozorilih računskega sodišča prišla do zaključka, da prepoznavanje načrtovanega zastaranja ni izvedljivo, čeprav je ravno odprava takšne poslovne prakse bistvena za bolj trajnostne izdelke.