STA novice / Ministrstvo z zakonom o digitalizaciji nad informacijski kaos v zdravstvu (ozadje)

V pogovoru za STA je Kolarjeva z ministrstva za zdravje ocenila, da imamo danes na področju digitalnega zdravja velik kaos. "Nekateri zdravstveni zavodi sploh nimajo svojih ljudi, tako da se o informacijskih tehnologijah odločajo ljudje, ki profesionalno za to niso poklicani in tak je tudi rezultat. Podatki ne gredo skupaj, ljudje morajo prenašati kup papirjev iz nadstropja v nadstropje," je trenutno stanje orisala Kolar.

Kot primer je izpostavila Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, kjer imajo pet različnih sistemov. Vsaka klinika je iskala svojo rešitev, saj UKC nima centralno krmiljenega tega področja. "Poslovni direktorji so se znašli vsak po svojih najboljših močeh in z denarjem, ki jim je bil na voljo. Tako smo dobili diverziteto informacijskih rešitev v slovenske bolnišnice," je opisala.

Nič več papirnatih kartotek

To želijo popraviti z zakonom o digitalizaciji zdravstva, cilj katerega je med drugim podatke pacientov beležiti v digitalni obliki, v eKartonu. Glede podatkov "za nazaj", torej tistih, ki so sedaj zabeleženi v papirnatih kartotekah, pa bo morala predvsem zdravniška stroka povedati, katere diagnoze in izvide bi se iz strokovnega vidika splačalo digitalizirati. "Ali bomo res skenirali izvide odraslih iz sedmega razreda osnovne šole," navaja Kolar kot primer.

Velik poudarek novega zakona je tudi na odločitvi posameznika, kateri podatki bodo komu vidni. Po priporočilu informacijske pooblaščenke so se odločili, da bodo tako zaprti podatki s področja ginekologije, psihiatrije, pedopsihiatrije in genetik. Odprlo se jih bo šele po dovoljenju bolnika.

Zdravniki bodo sicer lahko videli, da ima pacient nedostopen del podatkov, in bodo lahko zaprosili, da mu omogoči dostop, če bodo menili, da je to nujno za nadaljnjo obravnavo. Nekoliko drugače bo v urgentni obravnavi, kjer bodo imeli pravico vpogleda v vse podatke, a bo to natančno sledljivo, je pojasnila.

V SDS ob tem opozarjajo, da kljub popravljanju in usklajevanju s predlogi Informacijske pooblaščenke predlog glede varstva osebnih podatkov še ni optimalen.

V sistem vključeni tudi zasebniki

Kolarjeva meni, da bosta po optimističnem scenariju za uveljavitev in implementacijo zakona potrebni vsaj dve leti. V tem času zapade tudi evropski načrt za okrevanje in odpornost, iz naslova katerega bodo črpali denar za razvoj programskih rešitev, dolgoročne najeme podatkovnih centrov in podobno. "Vsaj v tem času moramo torej to izpeljati, sicer je ogroženo črpanje 83 milijonov evrov," je opozorila.

Sicer jih pa, če bodo poslanci zakon potrdili, pred tem čaka še nekaj dela. Treba bo namreč ustanoviti gospodarsko družbo v 100-odstotni državni lasti, ki bo bdela na centralnim sistemom ter nanj prenesti del aktivnosti in naloge, ki jih zdaj opravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ta bo torej izgubil nekatere dejavnosti in s tem financiranje zanje.

Odzvala se je tudi na nekatere napačne interpretacije, da zasebni izvajalci po predlogu naj ne bi imeli vpogleda v eKarton, kar so predlagateljem očitali v NSi.

A kot pojasnjuje Kolar, bodo v centralni sistem podatke morali sporočati vsi izvajalci zdravstvenih storitev, tudi koncesionarji in zasebniki. Javnim izvajalcem bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi delovanja in vzdrževanja aplikacije nakazal nekoliko nižje plačilo za opravljeno storitev, zasebniki pa bodo za priključitev v nacionalni eKarton morali plačati "priključnino", nato pa bi plačevali še posamezne vpoglede.

Zasebni zdravniki nad tem niso navdušeni, a glede na to, da na prvo mesto postavljamo pacienta, želimo, da so vsi podatki na enem mestu - v centralnem sistemu. Centralni sistem je namreč primarno namenjen pacientu, je pojasnila. Tako bo tudi zasebni zdravnik lahko vpogledal v pacientove podatke pomembne za obravnavo pacienta. Ker je informacijska tehnologija del storitve za pacienta, je prav, da je del vsake storitve, je še poudarila Kolarjeva.

Kadrovski izzivi v zdravstvu tudi na področju informatike

Ob pripravi zakona so se zavedali, da bo pridobiti kader izziv, tudi zaradi plač. Tudi zato bi bilo podjetje, ki bi bdelo nad centralnim informacijskim sistemom, d. o. o. v državni lasti, kar bi jim omogočilo več fleksibilnosti, kot če bi zaposleni sodili v javni sektor.

Po njihovih ocenah se z informatiko v zdravstvenih domovih in bolnišnicah ukvarja okoli 200 ljudi, a kot ugotavljajo po pogovorih z njihovimi predstavniki, je to mnogo premalo. Po priporočilih OECD naj bi se z informatiko ukvarjala približno dva odstotka vseh, ki so zaposleni v zdravstvu, kar bi v Sloveniji pomenilo 800 ljudi.

"Toliko jih ne moremo najti na slovenskem trgu in bomo nekatere stvari morali dobro premisliti," je ocenila in dodala, da bo v določenih primerih treba iskati tudi zunanje rešitve. Eno takih področij je gotovo kibernetska varnost.

Pri poizvedovanju, koga bi zanimalo delo v tem podjetju, so po besedah Kolarjeve sicer najprej govorili z ljudmi, ki danes že delajo na področju informatike v zdravstvu. "Odzivi so različni. Eni so za čim prejšnje spremembe, drugi pa se ne bi premaknili iz udobja javnega uslužbenca. Naivno nisem računala, da bodo tudi taki," je dejala. So pa nekaj zanimanja zaznali tudi že zunaj zdravstva.

Iskali bodo tudi dobre nabavnike za področje evropskih razpisov in javnih naročil, pravnike, analitike, projektne vodje, arhitekte. "Razvoj bi pa še vedno potekal skozi slovensko gospodarstvo in skozi javno naročanje," je dejala in pojasnila, da gre pri samem razvoju običajno za projektne naloge.

Tako bodo tudi aktualni zunanji ponudniki informacijskih sistemov v bolnišnicah, ki bi z uveljavitvijo zakona morda ostali brez dela posla, še vedno lahko ponujali določene rešitve. "Podjetja ugotavljajo, da bi jim po svoje prišlo zelo prav, da bi država ponudila svoje strokovnjake za zdravstvene procese in da bi to podjetje naročalo zunanje razvojne naloge," je dejala.

Za varnost podatkov bo poskrbljeno

Glede skrbi zaradi morebitnih zlorab ob vdorih, ker bi bili vsi podatki zbrani na enem mestu, Kolarjeva odgovarja, da bi nas moralo bolj skrbeti zdaj, saj so podatkovni centri ponekod v bolnišnicah že fizično ogroženi, na primer z bližino kopalnice, pri prenašanju papirjev pa ni nobene sledljivosti, kdo je v njih vpogledoval.

Ob opozorilih o možni zlorabi osebnih podatkov v komercialne namene pa Kolarjeva izpostavlja, da predlog zakona natančno določa namen uporabe, to je za zdravje posameznika in posledično za javno zdravje. "Vse kar je zunaj tega, je nezakonita obdelava podatkov," je poudarila in spomnila na zakon o varstvu osebnih podatkov, ki v takih primerih predvideva tudi kazni, tako za pravne kot fizične osebe.

Odbor DZ za zdravstvo bo predlog zakona obravnaval v sredo popoldan. Predlog so ob prvi obravnavi sicer podprli poslanci Svobode, SD, Levice in NSi, v SDS pa so so bili vzdržani.