STA novice / V javni obravnavi predlog novega zakona o sodnem varstvu za razlaščence

Ukrepi, sprejeti v sanaciji šestih bank konec leta 2013, so razlastili več kot 100.000 imetnikov podrejenih obveznic oz. delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Podlaga za razlastitev so bile določbe zakona o bančništvu, glede katerih je ustavno sodišče jeseni 2016 odločilo, da niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki izbrisanim ni omogočil učinkovitega sodnega varstva.

Zakon, ki bi sodno varstvo zagotavljal, bi se moral uveljaviti do sredine maja 2017. DZ ga je sprejel konec leta 2019, a ga je ustavno sodišče naprej zadržalo in se z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU, ki je prepoznalo njegovo spornost z vidika monetarnega financiranja. Zakon je namreč med drugim Banki Slovenije nalagal plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe. Ustavno sodišče ga je nato februarja letos razveljavilo.

Na ministrstvu so zato pripravili predlog novega zakona, ki, kot so zapisali v sporočilu za javnost, odpravlja neustavne rešitve nekdanjega zakona in z uvedbo izdelave predhodnega mnenja ter novih procesnih institutov povečuje učinkovitost sodnega varstva za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank.

V teh postopkih bo Okrožno sodišče v Mariboru presojalo, ali so bili zaradi ukrepov prenehanja kvalificiranih obveznosti, ki jih je izrekla Banka Slovenije, ti imetniki v slabšem položaju, kot bi bili, če bi šla banka v stečaj. Splošno pravilo je, da se za postopek uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, in sicer pravila, ki veljajo za gospodarske spore. Predlog zakona poleg individualne dopušča tudi možnost vložitve kolektivne tožbe, prav tako pa tudi možnost združitve pravd ter vzorčnega postopka.

Predlog zakona predvideva tudi možnost vzpostavitve poravnalne sheme, v kolikor bo iz mnenja odbora izhajalo, da je prišlo do kršitve načela 'noben upnik na slabšem'.

Da bi razlaščenci lahko realno ocenili možnost uspeha v pravdi, je v predlogu zakona zapisana možnost predlaganja imenovanja odbora izvedencev za pripravo predhodnega mnenja. To mnenje je novost glede na ureditev iz prejšnjega zakona, ki bo po navedbah ministrstva pripomogla k temu, da bodo tako nekdanji nekdanji imetniki kot tudi država lahko ocenili možnost uspeha v pravdi. Upravičeni predlagatelji so država, Banka Slovenija ali neprofitno reprezentativno interesno združenje, ki deluje v interesu nekdanjih imetnikov.

Odbor neodvisnih strokovnjakov bo tako izdelal mnenje o tem, ali bi nekdanji imetniki prejeli plačilo iz naslova imetništva kvalificiranega instrumenta v primeru, da izredni ukrep ne bi bil izrečen, in v kolikšni meri. Poleg ugotavljanja, ali je bilo kršeno načelo 'noben upnik na slabšem', bo moral pri tem ugotoviti tudi višino morebitnega oškodovanja, kar bo podlaga za nadaljnje postopke.

Predlog zakona določa, da je plačnik morebitnih odškodnin po tem zakonu država. Ta pa bo nato lahko od Banke Slovenije zahtevala povrnitev izplačil, če bi se izkazalo, da sta centralna banka in njena pooblaščena oseba z resnim kršenjem dolžnosti skrbnega ravnanja povzročila škodo, zaradi katere so bile izplačane odškodnine.

Javna obravnava predloga zakona, ki je objavljen na portalu eDemokracija, traja do 25. avgusta.