STA novice / Slovenija in Hrvaška podpisali solidarnostni sporazum o oskrbi s plinom, na mizi tudi sodelovanje pri Jeku 2

Slovenska vlada je sicer predlog pobude za sklenitev sporazuma sprejela že lani poleti, odbor DZ za zunanjo politiko pa je predlogu pritrdil septembra. Hrvaška vlada je medtem odločitev o sklenitvi sporazuma sprejela v lanskem decembru.

Sporazum, ki sta ga danes podpisala minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in hrvaški gospodarski minister Davor Filipović, ureja tehnične, pravne in finančne podlage za izvajanje solidarnostnega mehanizma med državami članicami EU za pomoč pri dobavi plina zaščitenim odjemalcem.

Država mehanizem meddržavne solidarnosti aktivira kot zadnjo možnost, potem ko izvede vse možne ukrepe za zagotovitev oskrbe svojih zaščitenih odjemalcev, vključno z ukinitvijo dobave plina vsem svojim nezaščitenim odjemalcem. Sporazum bi veljal za obe strani, torej bi lahko Slovenija zaprosila Hrvaško za pomoč in obratno.

Hrvaški premier Plenković je na novinarski konferenci po pogovorih s slovenskim kolegom obenem spomnil na že izraženo pripravljenost Slovenije za vključitev v pobudo za nadgradnjo terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na hrvaškem otoku Krk, ki bi s povečanjem zmogljivosti postal ena od vstopnih točk za skupno nabavo plina v EU. Obenem bi povečali zmogljivost plinovodnih povezav do meje s Slovenijo in naprej do Avstrije, pri projektu pa bi sodelovala tudi Bavarska.

Golob je medtem danes poudaril, da Hrvaška s terminalom na Krku postaja pomembno energetsko vozlišče, Slovenija pa s tem objektom in solidarnostnim sporazumom dobiva dostop do alternativne oskrbne poti. V primeru vnovične krize kot lani lahko to pomeni razliko med tem, ali plin imamo ali ne, je ponazoril.

Tema je bila tudi morebitno sodelovanje Hrvaške kot solastnice Nuklearne elektrarne Krško pri nadaljnji rabi jedrske energije v Sloveniji oziroma projektu Jek 2. Golob je sodelovanje na jedrskem področju v zadnjih letih označil zgledno, verjame pa, da lahko državi najdeta tudi še rešitve za vprašanje ravnanja z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki.

Priprava na Jek 2 je po Golobovem prepričanju v skupnem interesu obeh držav in gospodarstev. Slovenska stran je danes hrvaško seznanila z zadnjim stanjem glede projekta nove nuklearke, predsednik vlade pa je zainteresirane hrvaške deležnike povabil, naj razmislijo o sodelovanju pri tej veliki investiciji.

Plenković je izrazil načelno pripravljenost na sodelovanje pri nadaljnji rabi jedrske energije, bodo pa informacije o projektu zdaj na Hrvaškem strokovno preučili in se k vprašanju vrnili na naslednjih medvladnih srečanjih.