STA novice / Zagovornik načela enakosti s priporočili glede predloga novele zakona o duševnem zdravju

Zagovornik je v priporočilih na predlog sprememb zakona o duševnem zdravju izpostavil, da imajo tudi ljudje s težavami v duševnem zdravju pravico, da sami odločajo o sebi. Opozoril je, da predlagane spremembe zakona to premalo upoštevajo, so v sporočilu za javnost zapisali pri Zagovorniku.

Poslancem je zato priporočil, naj institut sposobnosti odločanja o sebi v predlogu novele uredijo tako, da ne bo odvisen od postavitve pod skrbništvo ali od tega, da ima oseba zakonitega zastopnika. Poudaril je, da je sposobnost odločanja o sebi vedno treba ugotavljati v vsakem primeru posebej in da je vnaprejšnje zanikanje te sposobnosti nedopustno.

Posebej je priporočil, naj se v prenovljenem zakonu določi, da bodo del postopka ugotavljanja sposobnosti odločati o sebi in pri zdravstveni obravnavi tudi podporno odločanje, pravica do izjave in aktivna možnost sodelovanja osebe v postopkih. Izvajalce storitev in programov duševnega zdravja naj se zaveže k rednemu preverjanju sposobnosti odločanja o sebi tistih pacientov, ki jim je bila ob začetku zdravljenja ta sposobnost omejena. Cilj tega je, da se jim jo lahko ponovno prizna, saj se lahko ta vrne sama ali zaradi zdravljenja.

Priporočil je tudi, naj zakon spodbuja posameznike, da že vnaprej določijo svojega zdravstvenega pooblaščenca. Ta bi v primeru pojava težav v duševnem zdravju in oteženega izražanja volje o načinih zdravljenja odločal skladno z njihovim pooblastilom ali izjemoma namesto pacientov.

Zagovornik je poslancem priporočil, naj v predlogu zakona uredijo tudi celovit sistem podpornega odločanja za ljudi s težavami v duševnem zdravju, z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi ali drugimi oblikami oviranosti. Pri podpornem odločanju namreč oseba z invalidnostjo ohranja polno avtonomijo in neodvisnost, pri tem pa prejme podporo tretje osebe zato, da lažje razume kontekst odločitve in lažje izrazi svoje želje, potrebe in voljo oziroma je te lažje razbrati.

Kot je še navedel, mora biti cilj zakona o duševnem zdravju zagotoviti tudi obveščenost oseb s težavami v duševnem zdravju. Za to je ključna dostopnost informacij v ustreznih jezikih, oblikah in tehnologijah, vključno s t. i. lahkim branjem. To pomeni, da se osebam s težavami v duševnem zdravju omogoči polno uresničevanje pravice do obveščenega odločanja o sebi. Opozoril je, da lahko nedostopnost informacij že sama zase pomeni diskriminacijo z vidika zakona o varstvu pred diskriminacijo in zakona o izenačevanju možnosti invalidov.

Celotna priporočila s strokovno utemeljitvijo so dostopna prek povezave: sta.si/qLbzOo.