STA novice / Rekordni niz zviševanja evrskih obrestnih mer se nadaljuje (dopolnjeno)

"Inflacija še naprej upada, a se še vedno pričakuje, da bo predolgo ostala previsoka," je bilo strnjeno osnovno sporočilo sveta ECB ob današnji odločitvi.

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo tako po novem pri 4,25 odstotka, torej najvišje od časa pred zadnjo veliko finančno in gospodarsko krizo, s katero se je začelo več kot desetletje dolgo obdobje bolj ohlapne denarne politike.

Depozitna obrestna mera, ki je bila pred lanskim julijem dolgo časa v negativnem območju in jo trgi posebej budno spremljajo, pa bo pri 3,75 odstotka, kar je celo največ po letu 2000.

Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila bo medtem pri 4,50 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 2. avgusta.

Svet ECB je poleg tega sklenil, da obrestno mero za obvezne rezerve bank določi na ravni nič odstotkov. Ta odločitev naj bi zagotovila, da se odločitve glede obrestnih mer v polni meri prenašajo na denarne trge, ter izboljšala učinkovitost zaostrovanja denarne politike, saj zmanjšuje skupni znesek obresti, ki morajo biti izplačane od rezerv.

Gibanja od zadnje seje po navedbah sveta ECB potrjujejo pričakovanje, da se bo inflacija v preostanku leta nadalje zniževala, kljub temu pa bo dalj časa ostala nad ciljno srednjeročno ravnjo dveh odstotkov. "Medtem ko nekateri kazalniki kažejo znake popuščanja, ostaja osnovna inflacija v celoti gledano visoka," pravijo v Frankfurtu.

Svet ECB napoveduje, da bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo glavne obrestne mere določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo treba, da se bo inflacija čim prej vrnila na srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov.

O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bo svet še naprej odločal na podlagi podatkov in pri sklepih izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost prenosa denarne politike v finančni sistem in gospodarstvo.

Med analitiki so sicer vse pogostejše napovedi, da bi svet ECB na naslednjem zasedanju septembra lahko še desetič zvišal obrestne mere, potem pa bi jih vsaj za pol leta pustil pri miru. Velja namreč ocena, da sprejeti sklepi denarne politike delujejo z zamikom, vsaj polletnim, tako da se dejansko trenutno kaže še učinek obrestih dvigov s konca 2022 in z začetka tega leta.

Med ukrepi za zaostritev denarne politike in zmanjšanje količine likvidnosti v sistemu je tudi postopna odprava izrednih ukrepov na področju odkupovanja vrednostnih papirjev. Nacionalne centralne banke evrskega območja so tako julija prenehale vnovič investirati zapadle glavnice v okviru rednega programa odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev (APP). Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, pravijo v svetu.

Pri posebnem programu PEPP, sprejetem v času pandemije covida-19, pa svet ECB ostaja pri napovedi, da bodo centralne banke območja z evrom glavnico zapadlih vrednostnih papirjev znova investirale vsaj do konca leta 2024, postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa pa bo teklo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.