STA novice / DZ o spremembah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč po načrtih v sredo

Pred izredno sejo DZ bo moral o predlogu novele zakona odločati še pristojni matični parlamentarni odbor. Vlada, ki je predlog potrdila v soboto, si prizadeva, da bi bile spremembe zakona sprejete čimprej. Z njimi bi namreč pospešili dodelitev finančnih sredstev v obliki akontacije, ki bo možna še pred dokončno oceno škode v prizadetih občinah, je takrat povedal minister za naravne vire Uroš Brežan.

Novost predloga novele zakona je možnost izplačila akontativnih sredstev prizadetim občinam za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov do višine 20 odstotkov predhodno ocenjene škode. Temu bo sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč. Ta novost bo po predlogu veljala za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.

Predlog uvaja tudi možnost povračila škode v kmetijstvu oz. širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis.

Predlog zakona omogoča, da se sredstva za odpravo posledic škode upravičencem v gospodarstvu lahko namenijo v nepovratni (subvencije) ali povratni obliki (posojila, garancije) tako v obliki posojilnih skladov ali v obliki jamstvenih shem. Za pomoč lahko vlada s finančno institucijo oblikuje tudi posojilni sklad ali garancijsko shemo.

Vlada v okoliščinah, v katerih se je znašla Slovenija, še ni mogla navesti obsega potrebnih sredstev za izvedbo programa odprave posledic naravnih nesreč, ki so se zgodile v letošnjem letu. Na podlagi razpoložljivih podatkov glede škode v kmetijstvu ocenjuje, da bo treba v letih, ko bo presežen prag za razglasitev naravne nesreče, za dodelitev pomoči v skladu z zakonom v primeru neurij s točo in poplav zagotoviti okoli tri milijone evrov letno, za škodo zaradi pozebe pa okoli šest milijonov evrov letno.

Slovenija se letos sooča s katastrofalnimi posledicami neurij. V začetku maja je na območju koroške, podravske, vzhodno- in zahodnoštajerske regije zaradi posledic močnega neurja z dežjem in poplavami nastala škoda v višini 5,38 milijona evrov. Med 14. in 23. majem je zaradi posledic obilnega deževja s poplavami in plazovi na območju vzhodne Slovenije ponovna nastala izjemna škoda, kar se je nato zaradi močnega neurja z dežjem in vetrom na skoraj celotnem ozemlju države ponovilo med 12. in 13. julijem ter med 17. in 22. julijem.

Nato pa so minuli petek in soboto območje širše Slovenije prizadele najbolj katastrofalne poplave v zgodovini samostojne države. Prizadeti sta dve tretjini države, še vedno se sprožajo plazovi. Na nekaterih območjih je močno poškodovana osnovna infrastruktura, veliko cest je zaradi podrtih mostov in sproženih plazov neprevoznih. Po prvih ocenah vlade, narejenih v soboto, bo škoda te ujme verjetno presegla 500 milijonov evrov.