STA novice / Sodišče v Strasbourgu razsodilo, da volilni sistem BiH spodkopava demokracijo (dopolnjeno)

Sodišče je v sodbi zapisalo, da daje aktualni politični sistem BiH prednost etnični pripadnosti pred drugimi dejavniki, trem konstitutivnim narodom - Bošnjakom, Hrvatom in Srbom - pa privilegije, ki jih drugi državljani nimajo, s tem pa spodkopava "demokratični značaj volitev". Obenem je razsodilo, da mora glasovanje na volitvah temeljiti na političnem in ne etničnem kriteriju.

"Konstitutivni narodi imajo v aktualnem političnem sistemu BiH privilegiran položaj," je ugotovilo sodišče. Takšen sistem po oceni ESČP "ni prava demokracija, temveč 'etnokracija', v kateri je etnična pripadnost - in ne državljanstvo - ključna za zagotavljanje moči in nadzor nad viri in v katerem tri prevladujoče etnične skupine nadzorujejo državne institucije, da bi dosegle svoje interese, vsi drugi pa so drugorazredni državljani".

Sodišča je razsodilo v tožbi, ki jo je proti državi vložil Slaven Kovačević, svetovalec hrvaškega člana predsedstva BiH Željka Komšića.

Kovačević živi v Sarajevu, torej v Federaciji BiH, a ne izreka pripadnosti nobeni etnični skupini oz. se narodnostno ne opredeljuje. Pritožil se je, ker na splošnih volitvah leta 2022 ni mogel glasovati za svoje kandidate, ker "niso bili iz 'ustrezne' entitete in/ali 'ustrezne' etnične pripadnosti", je v sodbi navedlo sodišče.

Po ustavi BiH lahko za srbskega člana predsedstva BiH kandidirajo le tisti, ki živijo v entiteti Republika Srbska. Hrvaškega in bošnjaškega člana predsedstva pa izbirajo med kandidati iz druge entitete, Federacije BiH. Enako velja za dom narodov parlamenta BiH.

Ustava BiH še določa, da srbske člane zgornjega doma parlamenta BiH, doma narodov, in predsedstva BiH lahko volijo le volivci s prebivališčem v Republiki Srbski, bošnjaške in hrvaške člane teh institucij pa samo volivci s prebivališčem v Federaciji BiH.

V koaliciji hrvaških strank v BiH, Hrvaškem narodnem zboru (HNS), so po objavi razsodbe v torek ocenili, da je "cilj te radikalne politične agende doseči ureditev, v kateri bodo Bošnjaki, glede na to, da so najštevilčnejši konstitutivni narod, vladali v unitarni državi in vsiljevali svoje predstavnike Hrvatom in vsem drugim".

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik pa je danes po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug napovedal sejo parlamenta te entitete, na kateri bodo predlagali zavrnitev razsodbe ESČP kot nesprejemljive.

Po njegovih besedah je cilj razsodbe "obračun s konstitutivnimi narodi ter zavračanje in rušenje elementov daytonskega sporazuma in ustave". Ocenil je tudi, da BiH ne more obstati kot država, ki temelji na državljanskem principu. "Tega ni mogla niti Jugoslavija, niti ena država na tem prostoru. Tega danes ne moreta niti Belgija niti Švica," je dodal.

ESČP je BiH zaradi kršitev človekovih pravic in diskriminacije pri izboru predstavnikov v dom narodov državnega parlamenta in članov državnega predsedstva pred to sodbo obsodilo že petkrat. V vseh primerih so državljani BiH tožili državo kot potencialni kandidati na volitvah, torej zato, ker niso mogli kandidirati, ker se niso opredelili kot pripadniki enega od konstitutivnih narodov.

Kovačević pa je tožbo vložil kot volivec oz. kot državljan, ki je trdil, da je ogrožena njegova volilna pravica, po kateri bi lahko glasoval na celotnem območju BiH za kateregakoli predstavnika državne oblasti.

Nobene od dosedanjih petih razsodb oblasti BiH še niso udejanjile niti spremenile volilne zakonodaje.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je po oktobrskih splošnih volitvah v BiH uvedel le spremembe volilnega zakona glede posrednega izbora članov doma narodov Federacije BiH, s čimer je zagotovil, da eden od konstitutivnih narodov ne more preglasovati drugega, kar so sicer Hrvati v Federaciji BiH očitali številčnejšim Bošnjakom.