STA novice / DZ preprečil možnost referenduma o interventnem zakonu za pomoč po poplavah

DZ je zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 sprejel v četrtek. Državni svet se je danes odrekel možnosti izglasovanja odložilnega veta, poslanci pa so na današnji izredni seji DZ soglasno odločili, da ga ni mogoče izpodbijati na referendumu. Predlog sklepa je v DZ vložila vlada.

Sklep so potrdili v koalicijskih poslanskih skupinah in opozicijski NSi, medtem ko so se v SDS glasovanja vzdržali.

Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov je vlada pripravila potem, ko je v začetku avgusta sprejeta novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč vzpostavila pravno podlago za pripravo predhodnega delnega programa odprave posledic naravne nesreče ter za predplačila prizadetim občinam še pred končno oceno škode.

Ker pa novela zakona ne vsebuje ukrepov za pomoč prizadetim, je vlada pripravila še interventni zakon. Ta je zastavljen v štirih sklopih. To so ukrepi za pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti. Slednji bodo nadgrajeni z zakonom o obnovi, ki ga bo še pripravila vlada.

Med ukrepi, ki so bili med četrtkovo obravnavo zakona na seji DZ deležni največ pozornosti, so prostovoljne solidarnostne sobote v gospodarstvu oz. obvezni solidarnostni prispevek. Solidarnostni soboti bosta dve, prva letos in druga prihodnje leto, kdor se za to ne bo odločil, pa bo prispeval 0,3 odstotka od svoje obračunane dohodnine. Pri tem se bo v osnovo za izračun solidarnostnega prispevka vštelo tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem ter del plačila za poslovno uspešnost. Podjetja bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.

V SDS so temu ukrepu nasprotovali, ker da je preuranjen, dokler še ni znana končna ocena škode. Pri četrtkovem glasovanju so se zato vzdržali, vzdržali pa so se tudi današnjega glasovanja o sklepu o nedopustnosti zakonodajnega referenduma.

Sredstva od solidarnostnih sobot in prispevka se bodo vplačevala v sklad za obnovo Slovenije, katerega ustanovitev je prav tako predvidena s tem zakonom. Vanj se bodo stekala tudi sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, npr. donacij.

Zakon med drugim prinaša še posebno zvišano izredno denarno socialno pomoč prizadetim, 12-mesečni moratorij na odplačevanje posojil za fizične in pravne osebe, povabilo brezposelnim v javna dela, hitrejše zaposlovanje tujih delavcev ter dovoljenje za neomejen obseg dela upokojencev. Uničene ali poškodovane javne listine bo mogoče zamenjati brezplačno.

Prizadeti bodo oproščeni plačila električne energije in plina, starši, katerih otroci zaradi poplav ali odprave posledic poplav ne obiskujejo vrtca, pa oproščeni plačila vrtčevskega varstva. Učencem in dijakom iz prizadetih družin se zagotavlja brezplačna malica oz. kosila, študentom pa podaljšanje statusa v prihodnjem študijskem letu.

Zakon ponuja pomoč tudi kmetom, med drugim z znižanjem katastrskega dohodka za poškodovana zemljišča.

Premier Robert Golob je v četrtek poudaril, da se morajo prizadeti za koriščenje ukrepov prijaviti. S tem namenom bo prihodnji teden vzpostavljen tudi klicni center na številki 114.

Novost je tudi vladna služba za obnovo, katere vodenje bo prevzel državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic, v njenem sklopu pa bodo za učinkovito izvedbo obnove oblikovane tehnične pisarne na terenu.

Zakon bo začel veljati takoj po objavi v uradnem listu. Večina ukrepov bo veljala do konca leta.