STA novice / Za fizične osebe solidarnostni prispevek okoli 68 evrov

Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki ga je DZ sprejel minuli četrtek, kot enega od virov za financiranje nastale škode uvaja obvezni solidarnostni prispevek za fizične in pravne osebe. Zaposleni ga bodo plačali v višini 0,3 odstotka od svoje obračunane dohodnine ter še nekaterih drugih prihodkov, podjetja pa bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.

Gre za začasni prispevek, ki bo veljal dve leti, in sicer se bo v skladu z zakonom prvič odmeril leta 2024, drugič pa leta 2025. Pri tem je določeno, da so osebe z najnižjimi prihodki plačila solidarnostnega prispevka oproščene. Meja za obračun je določena pri 35 odstotkov povprečne plače v Sloveniji.

Od preostalih fizičnih oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in so del letne odmere dohodnine, naj bi zbrali okoli 81 milijonov evrov solidarnostnega prispevka na leto, so izračunali na finančnem ministrstvu. Izračun velja ob predpostavki, da se nihče od zavezancev ne bi odločil za solidarnostno soboto.

Ta številka je nekaj višja kot ob vložitvi predloga zakona v postopek v DZ, saj se je tekom obravnave osnova za plačilo obveznega solidarnostnega prispevka nekoliko razširila. Poslanci so namreč v davčno osnovo vključili tudi dohodke, ki niso del letne odmere dohodnine, npr. kapitalske dohodke in dohodke iz oddajanja premoženja v najem.

Finančni minister Klemen Boštjančič je to razširitev ob robu četrtkove seje DZ pojasnil z besedami, naj tisti, ki imajo več, tudi plačajo več. Del prebivalstva ima namreč razmeroma visoke dohodke iz tega naslova, je dejal in spomnil, da nekateri ljudje, ki imajo deset in več nepremičnin, te nepremičnine oddajajo in živijo od najemnin. "Po prvotni verziji bi bili izključeni iz tega davka, po novi pa ne bodo," je dejal.

Za fizične osebe naj bi solidarnostni prispevek v vsakem od obeh let znašal v povprečju okoli 68 evrov. Tisti s povprečno plačo, ta je za leto 2022 znašala 2023,90 evra bruto, bi plačali 73 evrov, tisti z minimalno plačo (12.893 evrov v letu 2022) pa 39 evrov.

Dodatno naj bi se od fizičnih oseb z dejavnostjo, za katere ni bila izdana odločba o odmeri dohodnine, v sklad za obnovo steklo okoli štiri milijone evrov, od pravnih oseb pa okoli 71 milijonov evrov. Povprečni znesek pri pravnih osebah bi znašal okoli 886 evrov na zavezanca, so še sporočili s finančnega ministrstva.

Skupaj tako vlada v prvem letu pričakuje okoli 156 milijonov evrov prihodkov iz naslova solidarnostnega prispevka.

Kot alternativo plačilu solidarnostnega prispevka interventni zakon ob soglasju delavca in delodajalca predvideva možnost organizacije dveh solidarnostnih delovnih sobot, ene letos in ene prihodnje leto. Za ta dan se v skladu z zakonom tako delavci kot delodajalci odpovejo svojemu zaslužku - delavec svoji neto plači, delodajalec pa prispeva v enakem znesku. Ob tem se lahko kot solidarnostna delovna sobota šteje tudi kak drug dan.