STA novice / Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje s 93 ukrepi

Nacionalne strateške časovne načrte pripravljajo vse države članice EU z namenom uresničevanja programa politike Pot v digitalno desetletje. Načrti določajo osnovne politike, ukrepe in dejavnosti, ki prispevajo k uresničevanju digitalnih ciljev za naslednje desetletje, so poudarili na današnji spletni predstavitvi osnutka v organizaciji ministrstva za digitalno preobrazbo.

Med cilji na področju digitalnih kompetenc sta 80 odstotkov ljudi z osnovnimi digitalnimi kompetencami do leta 2030 in večja uravnoteženost spolov med strokovnjaki s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Na področju digitalne infrastrukture si bodo pristojni med drugim prizadevali, da bodo vsi končni uporabniki pokriti z gigabitnim omrežjem, vsa poseljena območja pa z mobilnim omrežjem pete generacije (5G). Med cilji sta tudi proizvodnja najsodobnejših polprevodnikov v EU v vrednosti najmanj 20 odstotkov vrednosti svetovne proizvodnje ter pridobitev prvega računalnika s kvantnim pospeševanjem v EU do leta 2025, do 2030 pa naj bi ta računalnik dosegel vrh kvantnih zmogljivosti.

Na področju gospodarstva želi EU med drugim doseči uporabo umetne inteligence, velepodatkov in računalništva v oblaku pri 75 odstotkih podjetij, vsaj osnovno stopnjo digitalne intenzivnosti pri več kot 90 odstotkih malih in srednje velikih podjetij ter podvojitev števila tako imenovanih samorogov v EU. Samorogi so zagonska podjetja v zasebni lasti, ki so ocenjena na najmanj eno milijardo dolarjev.

Osnutek nacionalnega strateškega časovnega načrta za digitalno desetletje predvideva tudi spletno zagotavljanje ključnih javnih storitev za državljane in podjetja, spletni dostop do zdravstvene dokumentacije za vse državljane ter dostop do elektronske identifikacije pri najmanj 80 odstotkih državljanov.

"Osnovne digitalne kompetence so med Slovenci manj razširjene od povprečja EU, stopnja teh spretnosti med starejšimi in nizko izobraženimi delavci pa še vedno ostaja nizka. Poleg tega je število podjetij s težavami pri pridobivanju strokovnjakov s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij višje od povprečja EU, podpovprečen pa je tudi delež žensk v tej panogi," je poudarila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.

Slovenija po njenih besedah že izvaja številne ukrepe za izboljšanje stanja na področju digitalizacije, za izkoriščanje priložnosti na tem področju pa so odgovorni tudi državljani sami. "Od napredka in razvoja bodo imeli korist vsi člani družbe ne glede na starost, spol, izobrazbo in kraj bivanja," je dodala.

Pripombe, predloge ali dopolnitve k osnutku načrta za digitalno desetletje je mogoče posredovati do vključno 19. septembra na elektronski naslov gp.mdp@gov.si.